Maroko je dežela, ki obiskovalce osvaja z živahnimi tržnicami, pisanimi začimbami, veličastnimi palačami in skrivnostnimi puščavskimi prostranstvi. Toda na njegovi atlantski obali se skriva mesto, ki ponuja nekoliko drugačno doživetje. Essaouira, nekdanje pristaniško mesto Mogador, je očarljiva mešanica belih hiš, modrih vrat, ribiškega vrveža in sproščenega življenjskega ritma. Tukaj se zdi, da se nikomur prav nikamor ne mudi.
Medtem ko bližnji Marakeš slovi po glasnem mestnem utripu, množicah turistov in neskončnem barantanju, Essaouira obiskovalce pozdravi z morskim vetričem, kriki galebov in prijetno umirjenostjo. Mesto, ki leži približno 190 kilometrov od Marakeša, je zato odlična izbira za vse, ki želijo spoznati nekoliko manj razvpito, a nič manj očarljivo plat Maroka.
Bele uličice, modra vrata in vonj po začimbah
Srce mesta je njegova zgodovinska medina, ki je od leta 2001 uvrščena na Unescov seznam svetovne dediščine. Za razliko od zapletenih labirintov ulic v Marakešu ali Fesu se je po Essaouiri precej lažje sprehajati. In prav sprehajanje brez posebnega načrta je eden največjih užitkov, ki jih ponuja.
Med pobeljenimi pročelji in značilnimi modrimi vrati se skrivajo majhne trgovinice, umetniške galerije, rokodelske delavnice in prijetne kavarne. Na vsakem koraku se prepletajo afriški, arabski in evropski vplivi, zaradi katerih ima mesto prav poseben značaj. Ponekod spominja na slikovite sredozemske kraje, že za naslednjim vogalom pa vonj po začimbah in živahna tržnica razkrijeta, da smo vendarle v severni Afriki.
Posebno doživetje je sprehod po mogočnem mestnem obzidju, ki že stoletja kljubuje Atlantiku. Z obrambne ploščadi Skala de la Ville, kjer še vedno stojijo zgodovinski topovi, se odpira osupljiv pogled na razburkano morje in valove, ki se zaletavajo v skalnato obalo. Nič čudnega, da gre za enega najbolj fotografiranih kotičkov mesta.
V pristanišču diši po najboljšem kosilu
Če ima Essaouira svojo razglednico, so na njej skoraj zagotovo modri ribiški čolni. V tukajšnjem pristanišču se vsak dan odvija prizor, ki bi ga zlahka umestili v kakšen film. Ribiči razvrščajo ulov, popravljajo mreže, nad njihovimi glavami krožijo glasni galebi, med obiskovalci pa se širi omamni vonj sveže pripravljenih morskih dobrot.
Prav kulinarika je eden največjih adutov tega obalnega mesta. Ljubitelji rib, lignjev, kozic in drugih morskih dobrot bodo tukaj nedvomno prišli na svoj račun. Številne preproste gostilnice in stojnice ponujajo dnevni ulov, ki ga največkrat pripravijo kar na žaru, z nekaj začimbami, limono in svežim kruhom.
Da gre za pravo gastronomsko doživetje, potrjuje tudi Saša Vugrinec, ki je o obisku Essaouire pisal za hrvaški potovalni portal Punkufer. Mesto je obiskal med potovanjem po Maroku, prav tamkajšnje kosilo pa se mu je vtisnilo med najlepše spomine s poti. Sveža in izvrstno pripravljena riba ga je tako navdušila, da bi se v mesto z veseljem vrnil že samo zaradi nje.
Atlantik, ki ne pozna počitka
Čeprav se Essaouira ponaša s čudovito dolgo peščeno plažo, naj obiskovalci ne pričakujejo povsem običajnih počitnic ob morju. Tukaj namreč glavno besedo pogosto prevzameta veter in Atlantik.
Mesto si je zaradi skoraj nenehnega vetra prislužilo vzdevek mesto vetrov, zaradi česar je posebej priljubljeno med ljubitelji jadranja na deski in kajtanja. Visoki valovi in veter lahko precej otežijo brezskrbno kopanje, vendar je prav ta nekoliko divja podoba oceana del njegovega čara.
Namesto poležavanja na plaži si je zato vredno privoščiti dolg sprehod ob obali, posedeti v kateri od kavarn ali preprosto opazovati valove. In čeprav veter včasih pošteno premeša pričesko, je občutek svobode, ki ga ponuja neskončno atlantsko obzorje, neprecenljiv.
Mesto, ki ga je škoda obiskati na hitro
Essaouira je priljubljen cilj enodnevnih izletov iz Marakeša. Pot z avtobusom traja približno tri ure, na voljo pa so tudi organizirani izleti in zasebni prevozi. Za samostojno raziskovanje sta med uporabnejšimi avtobusnima prevoznikoma Supratours in CTM.
Toda čeprav je mogoče glavne znamenitosti spoznati v enem dnevu, si mesto zasluži tudi kakšno noč več. Šele takrat lahko obiskovalec zares začuti njegov umirjeni ritem, si brez naglice privošči metin čaj, pobrska med izdelki domačih obrtnikov in ob sončnem zahodu opazuje, kako se Atlantik obarva v zlate odtenke.
Essaouira morda nima razkošnih palač Marakeša ali znamenitih modrih ulic Chefchaouena, ima pa nekaj, česar ni mogoče kupiti ali postaviti na turistični zemljevid: pristno vzdušje. Prav zato se lahko povsem običajen izlet v to belo-modro pristaniško mesto spremeni v enega najlepših spominov na potovanje po Maroku.
