Gregor Grosman
Val bombnih groženj je prejšnji teden pretresel evropski letalski promet. Tarča je bilo skoraj 30 poletov, v zraku so bila tudi vojaška letala. Preverili smo, kakšni pa so postopki, če bi do takšne situacije prišlo pri nas.
Evropska letališča in letalske družbe so se v začetku novembra soočili z nenavadnim valom obvestil o bombah na potniških letalih. Številne grožnje so povzročile preusmeritve letal, izredne varnostne preglede in aktiviranje vojaških lovcev. Doslej na pregledanih letalih niso našli eksplozivnih naprav. Po poročanju tiskovnih agencij Reuters in Associated Press je bilo samo v četrtek, 5. novembra, tarča groženj skoraj 30 poletov. To je bilo nadaljevanje podobnih incidentov v začetku tedna, ko je bilo prizadetih najmanj sedem letov.
Dogajanje je zajelo velik del Evrope. Med prizadetimi letalskimi družbami so bile Ryanair, Wizz Air, LOT Polish Airlines, SAS, Finnair, Aer Lingus, easyJet, Air Serbia in Iberia. O incidentih so poročali iz Italije, Španije, Francije, Nemčije, Poljske, Češke, Danske, Finske, Romunije, Bolgarije, Avstrije, Belgije, Portugalske, Irske in Združenega kraljestva.
Preusmeritve, pregledi in vojaško spremstvo
Med odmevnejšimi dogodki je bil letalski polet družbe LOT iz Londona v Varšavo 3. novembra. Letalo s 181 ljudmi na krovu so zaradi grožnje preusmerili na letališče Modlin, ki so ga oblasti začasno zaprle. Po pristanku so policisti in strokovnjaki pregledali letalo, vendar niso našli ničesar sumljivega.
Podobno se je zgodilo dvema letoma, namenjenima v bolgarsko Sofijo. Letalo družbe Wizz Air iz Bergama in Ryanairjevo letalo iz Dublina so po pristanku pregledale protiteroristične enote. Tudi v teh primerih eksplozivnih naprav niso odkrili. Že dan prej je moral po grožnji let Wizz Aira iz Londona pristati v Budimpešti, kamor ga je pospremil madžarski lovec Gripen.
Še posebej odmeven je bil četrtek, ko je bilo treba ukrepati na več koncih Evrope hkrati. Letalo Aer Lingusa na poti iz Dublina v Rim so preusmerili na vojaško letalsko oporišče Évreux v Franciji. Spremljala so ga francoska vojaška letala, po pristanku pa so ga pregledali strokovnjaki za eksplozivna sredstva.
Vojaško spremstvo so uporabili tudi pri nekaterih drugih poletih. Italijanski lovci so spremljali letalo Finnaira iz Helsinkov proti Rimu, bolgarski vojaški piloti pa so pospremili več letal, namenjenih v Sofijo. V Pragi so policisti pregledali štiri letala, ki so prejela varnostna opozorila. Vsa so bila po opravljenih pregledih sproščena.
Kdo stoji za grožnjami?
Grožnje so prihajale po različnih komunikacijskih poteh. V več primerih so letalske družbe prejele elektronska sporočila z obvestili o domnevnih bombah na krovu. Nekatere informacije so posredovali tudi neposredno letalskim posadkam. Na Irskem so denimo prejeli anonimno telefonsko grožnjo, na enem od letal družbe Ryanair, ki je letelo iz italijanske Pescare v belgijski Charleroi, pa so v stranišču našli napis z besedo bomba.
Britanska policija je obravnavala tudi grožnje, naslovljene na letališči Heathrow in Birmingham. Po navedbah časnika The Guardian so bila v enem od elektronskih sporočil zapisana izrazito nasilna opozorila, da bo do eksplozije prišlo v 60 minutah.
Kljub obsežnim preiskavam odgovorni še niso ugotovili, kdo je grožnje pošiljal. Prav tako ni bilo potrjeno, ali so bili vsi incidenti medsebojno povezani. Evropski komisar za promet Apostolos Tzitzikostas je opozoril, da je za takšne sklepe še prezgodaj. Britanska ministrica za promet Heidi Alexander pa je grožnje označila za zlonamerne lažne prijave oziroma potegavščine. Za zdaj ni dokazov, ki bi odgovornost pripisovali določeni državi ali organizaciji.
Brez najdenih bomb, a z obsežnimi posledicami
Odziv pristojnih služb je bil v vseh primerih previden. Potnike so po pristankih izkrcali, pregledali so letala, prtljago in v posameznih primerih tudi potnike ter posadke. Na nekaterih letališčih so začasno omejili ali ustavili promet, drugod so letala preusmerili na nadomestna letališča. Varnostne postopke so spremljale policijske protiteroristične enote in vojaško letalstvo.
Evropska komisija je aktivirala mehanizem za izmenjavo informacij o letalski varnosti, nacionalne oblasti pa so začele preiskave. Po poročanju Associated Pressa so bile vse doslej pregledane grožnje brez potrjene eksplozivne naprave. V incidentih ni bilo poročil o poškodovanih.
Čeprav se je izkazalo, da so bile grožnje lažne, so povzročile precejšnje motnje v letalskem prometu, dodatne stroške in negotovost med potniki. Strokovnjaki opozarjajo, da je lahko že sama množičnost takšnih prijav namenjena ustvarjanju strahu, motenju letalskih povezav in preverjanju odzivnosti varnostnih sistemov.
Kapetan odloča
Rok Marolt, direktor Kontrole zračnega prometa Slovenije nam je pojasnil, da pri KZPS zgolj izvajajo navigacijski servis, ne varujejo pa slovenskega neba. "Striktno izvajamo vnaprej določene postopke, da letalu zagotavljamo varnost," je pojasnil in dodal, da so nekatere postavke postopkov sicer tajne, bi pa zagotovo poskrbeli za večjo separacijo med letali, torej oddaljenost do letala, za katero so prejeli informacijo, da bi lahko na njem bilo eksplozivno telo.
Če bi kontrola zračnega prometa prejela informacijo, bi to povedali pilotu z neko frazo, od tega trenutka naprej pa velja, da pilot sprejema odločitve. Enako bi ravnali, če je pilot tisti, ki kontroli posreduje informacijo, ki jo je denimo izvedel od koga izmed potnikov ali članov posadke. "Za nas velja 'captain decision', torej kaj bo kapetan zahteval, ima pa let absolutno prioriteto, prednost pred ostalimi letali. Poveča se separacija do drugih avionov, letalo pa naj bi se čim prej spustilo na višino 3000 metrov zaradi dekompresije," razlaga Marolt.
Kontrola bi o situaciji obvestila Center za nadzor in kontrolo zračnega prometa, "network managerja", ki je v Bruslju, upravljalce letališče. Če bi letalo načrtovalo pristanek na katerem od slovenskih letališč, bi ga parkirali na posebnem, od terminala bolj oddaljenem mestu. Je pa direktor kontrole zračnega prometa dodal, da letalo Slovenijo preleti v zgolj sedmih minutah.
Center za nadzor in kontrolo zračnega prometa
Če Kontrola zračnega prometa Slovenije skrbi za nadzor nad dogajanjem na našem nebu, ga Center za nadzor in kontrolo zračnega prometa (CNKZP) varuje. Center deluje v sestavi 15. brigade vojaškega letalstva in zračne obrambe ter izvaja neprekinjen nadzor in kontrolo zračnega prostora Republike Slovenije, svojo bazo pa ima na Brniku. Skrbijo še za prenos podatkov uporabnikom o situaciji v zračnem prostoru ter vodijo izvajanje nalog v zračnem prostoru. Sestavljajo ga poveljstvo, radarska četa, vod za zagotovitev delovanja, četa za nadzor in kontrolo zračnega prostora.
Med naloge CNKZP med drugim sodi radarsko opazovanje slovenskega zračnega prostora in okolice z radarskimi sistemi dolgega in kratkega dosega, prenašanje, združevanje in obdelava radarskih podatkov ter identifikacija oziroma klasifikacija zrakoplovov in izdelava slike razmer v zračnem prostoru. Zagotavljajo tudi navigacijsko pomoč zrakoplovom v sili.
Poleg naštetega pošilja slike razmer v zračnem prostoru uporabnikom v SV, strukturi poveljevanja in kontrole SV, enotam zračne obrambe (ZO) ter enotam vojaškega letalstva. Podatke o razmerah izmenjuje z Natovimi centri in organi civilne kontrole zračnega prometa, CNKZP pa nadzoruje tudi oborožitvene sisteme zračne obrambe in letalstva pri delovanju na cilje v zračnem prostoru.
Preventivna varnostna okrožnica
Agencija za civilno letalstvo (CAA) je preventivno vsem letalskim prevoznikom, izvajalcu navigacijskih služb (KZPS) in upravljalcem letališč, torej Fraportu Slovenije v petek poslala priporočilo, naj bodo maksimalno pozorni, če bi do takšnega primera, kot smo jim bili priča v tujini, prišlo tudi pri nas. Vse službe oziroma poslovni subjekti, ki so jih obvestili, imajo sicer že sprejete protokole, postopke, kako ravnati v teh primerih. V okrožnici pa pozivajo, da je treba vsako prejeto grožnjo obravnavati resno in v skladu z veljavnimi postopki, ne glede na to, ali so se pretekle grožnje izkazale za neutemeljene.
Sporočilo sicer ne nadomešča veljavnih postopkov za ravnanje v takšnih primerih, so dodali, sporočilo pa so poslali preventivno, saj pri nas še nismo dobili nobenih obvestil in ni bil potrjen noben dogodek na temo morebitne nevarnosti bombe na krovu letala. Potnikom, ki v teh dneh potujejo ali v kratkem načrtujejo pot z letalom, pa pri CAA svetujejo, naj bodo previdni in upoštevajo navodila varnostnih služb.
