
V petek se je uradno začela kampanja pred referendumom o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije oziroma interventnem zakonu, o katerem bomo državljani glasovali 6. decembra. Potem ko je premier Janez Janša pozval predstavnike gospodarstva, naj v kampanji uporabijo svojo "realno moč", so se že v četrtek podporo zakonu namenili predstavniki Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije, Gospodarske zbornice Slovenije, Trgovinske zbornice Slovenije ter združenj delodajalcev ZDS in ZDOPS.
A zakaj gre Janša na vse ali nič oziroma zakaj toliko tvega z interventnim zakonom? Nekdanji zdravstveni minister in zdaj član iniciative Glas ljudstva Dušan Keber je prepričan, da gre za "najpomembnejše odločitve po osamosvojitvi", in ne le za nižje davke in višje plače: "Gre za to, kdo bo imel v Sloveniji denar, vpliv in oblast. Janša z zakonom sklepa zavezništvo z gospodarskimi skupinami in jih podkupuje z denarjem."
Kot ugotavlja Keber, bi rad Janša državo uredil na novo, v t.i. "drugo republiko", pri čemer je interventni zakon korak v to smer: "Koristi peščici, zmanjšuje skupna sredstva in pripravlja teren za trditev, da javne storitve niso več vzdržne. Ko bo za zdravstvo, šole in socialno varnost zmanjkalo denarja, se bodo zasebni izvajalci ponudili kot edini izhod." V trenutni ureditvi prav socialna država ovira Janšev projekt, meni Keber, ker ljudem zagotavlja varnost ne glede na njihovo premoženje, neodvisne ustanove pa preprečujejo, da bi si ena politična skupina za vedno prisvojila oblast.
Ostra polarizacija okrog interventnega zakona nekdanjega zdravstvenega ministra celo spominja na polarizacijo med zagovorniki in nasprotniki smrne kazni, kjer kompromis ni mogoč. "Janša to ostro polarizacijo potrebuje, da lahko svojim sledilcem kaže izmišljenega sovražnika, pred katerim jih lahko zaščiti samo on," je še prepričan Keber, a opozarja: "Janša veliko tvega za zakon, ki bo razočaral tudi mnoge njegove volivce. Ne gre mu za razvoj Slovenije, temveč za preureditev družbe po meri kapitalskih elit: za prelom z družbenim dogovorom, da javne ustanove zagotavljajo varnost vsem. Namesto družbe skupnih pravic načrtuje družbo privilegijev, v kateri se gospodarska in politična moč povezujeta v skupno fronto, ki večino državljanov potiska v drugorazreden in podrejen položaj."








