Leta 1937 so kitolovci v pristanišču Naden ob zahodni obali Kanade iz trebuha glavača potegnili nekaj, kar je za vedno spremenilo tamkajšnjo folkloro. Na lesene škatle so položili tri metre dolgo truplo nenavadnega bitja. Njegova glava je spominjala na pasjo, nos na kameljega, telo pa se je zaključilo s konjskim repom. Lokalni časopisi so bitje poimenovali "Cadborosaurus" in sprožili val ugibanj, , poroča britanski The Guardian.
Danes ohranjamo le peščico črno-belih fotografij, saj so vzorci skrivnostnega odkritja davno izginili. Predsednik tamkajšnjega kluba kriptozoologov John Kirk trdno verjame, da gre za neznano vrsto. "Znanstveni svet vedno išče izgovore, da novih živali ne uvrsti v katalog," opozarja Kirk in dodaja, da bitje zagotovo predstavlja sesalca, saj naj bi imelo dlako.
Pošast iz globin ali naravni proces razpadanja?
Znanstveniki na drugi strani ponujajo precej bolj umirjeno razlago. Profesor morske biologije Ben Speers-Roesch pojasnjuje, da fotografije najverjetneje prikazujejo le razpadajočega morskega psa orjaka. Ker morski psi nimajo kosti, njihovo telo po smrti doživi izjemno preobrazbo. Ko morski pes orjak razpada, se njegova masivna škržna košara sesede. Ostane le dolg vrat in majhna glava, zaradi česar bitje močno spominja na mitološko morsko kačo.
Strokovnjaki ta pojav imenujejo iluzija lažnega pleziozavra. Razpadanje mišičnih vlaken in hrustanca namreč plavutem podari videz perja ali dlake. Leta 1977 so podobno bitje iz morja potegnili japonski ribiči ob obali Nove Zelandije. Takrat so znanstveniki sprva slavili odkritje neznane vrste, a je analiza tkiva hitro dokazala, da gre za morskega psa orjaka.
Tragična usoda pravih morskih velikanov
Zgodba iz Kanade pa skriva veliko bolj tragično resnico od lova na pošasti. Morski psi orjaki so nekoč množično naseljevali vode ob Vancouvru, nato pa so skoraj povsem izumrli. Leta 1955 je kanadska vlada celo pripravila načrt za njihovo iztrebljanje, saj so se živali pogosto zapletle v ribiške mreže za losose. Oblasti so na ladje namestile ostra rezila in preprosto prerezale morske pse, ki so se prehranjevali na gladini.
V štirinajstih letih so na ta način pobili vsaj 413 morskih psov, še več pa jih je poginilo v mrežah. Skupno so takrat uničili več kot 90 odstotkov celotne populacije. Danes kanadski zakoni strogo ščitijo te nežne velikane. Čeprav so nedavno znova opazili enega posameznika, strokovnjaki ocenjujejo, da bo populacija potrebovala vsaj 200 let za popolno okrevanje.
