Predstava o tunelu, ki vodi proti močni svetlobi, velja za najbolj znan prizor, ki ga ljudje povezujejo z obsmrtnimi izkušnjami. Kljub temu pa vsi, ki so se znašli na robu tega, da bi umrli, ne vidijo enakega prizora. Nekateri posamezniki opisujejo prostrane svetleče prostore, ukrivljena obzorja ali močan občutek, da jih svetloba popolnoma obdaja. Nova študija, ki so jo raziskovalci objavili v znanstveni reviji Frontiers in Psychology, dokazuje, da imajo te na videz povsem različne izkušnje nekaj skupnega.
Znanstveniki zelo težko preučujejo obsmrtne izkušnje, saj jih posamezniki pogosto ne znajo natančno opisati z besedami. Standardni vprašalniki prav tako ne zajamejo celotne zapletenosti teh dogodkov. Zato se je raziskovalka France Lerner z Univerze v Haifi s svojimi kolegi odločila, da k problemu pristopi vizualno. Vodenih spletnih srečanj se je udeležilo 50 prostovoljcev, ki so s pomočjo kataloga geometrijskih piktogramov rekonstruirali prostore iz svojih spominov. Svoje izkušnje so razdelili v različne faze ter natančno označili, kje so bili, kako so se premikali in katere barve so takrat videli.
Presenetljiva povezava med oblikami in barvami
Kljub izrazito osebni naravi teh izkušenj so raziskovalci opazili, da se nenehno ponavljajo štirje osnovni tipi prostorov. Udeleženci so najpogosteje opisovali stožčaste prostore, med katere spada tudi tunel. Sledili so široki in ukrivljeni prostori, ki spominjajo na oboke, nato bolj ravni in blago ukrivljeni prostori ter na koncu prostori, ki opazovalca popolnoma obdajajo, na primer notranjost krogle ali ovala.
Najbolj zanimiv vzorec pa so znanstveniki odkrili pri barvah. Od 28 stožčastih prostorov so jih udeleženci kar 22 videli povsem brez prepoznavne barve - zgolj v črni, beli, sivi ali kot čisto svetlobo. Nasprotno pa so 27 od 31 širokih, ukrivljenih prostorov videli v živih barvah. Preostali dve skupini prostorov sta pokazali mešanico barvnih in brezbarvnih izkušenj.
Znanost ponuja nevrološko razlago
Raziskovalci poudarjajo, da podobni vizualni odnosi že dolgo obstajajo v nevroloških in perceptivnih raziskavah. Tunelski vid se na primer pogosto pojavi takrat, ko telo prekine oskrbo mrežnice ali možganov s kisikom. Pri zelo slabi svetlobi pa človeške oči postanejo precej manj občutljive na barve. Nekateri širši prostori močno spominjajo na tako imenovani Ganzfeldov učinek, pri katerem lahko povsem enolično in prazno vidno polje izzove neobičajne doživljaje ali celo halucinacije.
Avtorji študije ob tem opozarjajo na nekatere omejitve. Skupina prostovoljcev je bila majhna, mnogi pa so se zanašali na zelo stare spomine, saj so bile njihove izkušnje v povprečju stare okoli 15 let. Prav tako so udeleženci sami ocenjevali, ali so bile njihove okoliščine resnično smrtno nevarne, kar pomeni, da raziskovalci teh podatkov niso medicinsko preverili.
