Italijanski jedilniki včasih delujejo nekoliko zmedeno. Veste, da želite testenine, ribo ali meso, nato pa naletite na izraze, kot so primi, secondi, contorno ali frutti di mare. Čeprav na prvi pogled mislite, da morate obvladati zapleteno terminologijo, obiskovalci v resnici hitro osvojijo ta preprost sistem. Ta natančno sledi tradicionalnemu načinu prehranjevanja.
Italijani kosila ali večerje skoraj nikoli ne strnejo v eno glavno jed. Obrok razdelijo na več delov, posamezne kategorije pa lahko naročite ločeno, jih delite s prijatelji ali preprosto preskočite. Osnovni namen tega sistema spodbuja goste, da za mizo ostanejo dlje, jedo počasi in uživajo v različnih okusih.
Na ulicah italijanskih mest pogosto opazite tri različne napise: ristorante, trattoria in osteria. Nekoč so ti izrazi označevali precej različne vrste lokalov. Ristorante predstavlja najbolj formalno obliko restavracije z večjo izbiro jedi in profesionalno postrežbo. Trattoria ponuja bolj preprosto, domačo in regionalno kuhinjo v sproščenem vzdušju. Osteria pa zgodovinsko poudarja vino, preproste prigrizke in kratek jedilnik. Danes gostinci meje med njimi pogosto povsem zabrišejo, zato ime lokala ne zagotavlja nujno povsem tradicionalne izkušnje.
Od aperitiva do pravega italijanskega raguja
Italijani obrok najraje začnejo z aperitivom. Ta običaj predstavlja popoln prehod med koncem delovnega dneva in večernim obrokom. Natakarji ob pijači, kot sta spritz ali vermut, pogosto postrežejo olive, oreščke, sire in suhomesnate izdelke. Sama beseda izhaja iz latinščine in pomeni "odpreti", kar se nanaša na odpiranje apetita pred obilno večerjo.
Nato sledi antipasto oziroma predjed, ki vključuje marinirano zelenjavo, sire ali morske sadove. Primo predstavlja prvi pravi hod. Tukaj običajno kraljujejo testenine, rižota ali juha. Pomembno si zapomnite, da primo ne pomeni glavne jedi. To vlogo prevzame secondo, ki temelji na mesu ali ribi. Zraven skoraj vedno naročite contorno, torej prilogo, kot sta zelenjava ali krompir.
Če na jedilniku opazite fritto misto, to dobesedno pomeni mešano ocvrto. Najbolj znana morska različica vključuje rahlo panirane in ocvrte lignje, kozice ter manjše ribe. Beseda ragù pa marsikoga spomni na mesno omako iz kozarca, a v italijanski gastronomiji pomeni veliko več. Kuharji to omako kuhajo zelo dolgo, vsebuje pa drobno nasekljano zelenjavo, vino in meso. Najbolj znan bolonjski ragu tradicionalno postrežejo s širokimi rezanci in ne s špageti.
Po obilni večerji Italijani ohranjajo še en gastronomski ritual, ki ga imenujejo digestivo. Gre za pijačo po obroku, ki večer počasi pripelje h koncu. Natakarji najpogosteje ponudijo grenko-sladki amaro ali hladni limoncello. Digestiv goste uspešno spodbuja, da še malo posedijo, klepetajo in v miru zaključijo kulinarično izkušnjo.
