Čeprav strokovnjaki kajenje dolgo označujejo za glavnega krivca pri pljučnem raku, nova raziskava prinaša presenetljive ugotovitve za ljudi, ki nikoli v življenju niso prižgali cigarete.
Znanstveniki z inštitutov Dana-Farber Cancer Institute in 23andMe Research Institute so preučili podatke več kot treh milijonov ljudi in odkrili redko genetsko mutacijo. Ta mutacija drastično povečuje tveganje za nastanek pljučnega raka. Strokovnjaki so rezultate obsežne študije objavili v ugledni reviji Science. V središču pozornosti se je znašla dedna mutacija EGFR T790M. Raziskovalci jo opisujejo kot enega najmočnejših doslej znanih dednih dejavnikov tveganja za to bolezen.
Ko so strokovnjaki primerjali nosilce te mutacije z ljudmi brez nje, so odkrili šokantne številke. Mutacija poveča splošno tveganje za pljučnega raka za približno 25-krat. Pri kadilcih z mutacijo tveganje zraste za desetkrat, medtem ko imajo nekadilci s to gensko spremembo kar 60-krat večjo možnost za razvoj bolezni v primerjavi z nekadilci brez mutacije.
Kajenje ostaja nevarno, a genetika piše svoja pravila
Na prvi pogled se morda zdi nenavadno, da mutacija bolj prizadene nekadilce. Zato raziskovalci strogo opozarjajo, da kajenje v nobenem primeru ne ščiti pred rakom. Kajenje že samo po sebi tako močno uničuje pljuča in povečuje tveganje, da dodaten vpliv mutacije v tej skupini statistično izpade manjši.
Mutacija EGFR T790M k sreči ni pogosta. Znanstveniki ocenjujejo, da jo v ameriški populaciji nosi približno ena od 15.000 oseb. Zanimivo pa je njeno poreklo, saj večina nosilcev izhaja iz iste linije britanskih in irskih priseljencev.
To odkritje lahko popolnoma spremeni prihodnje strategije zgodnjega odkrivanja raka. Trenutni zdravstveni programi se namreč močno opirajo na starost in zgodovino kajenja. Ljudje, ki nikoli niso kadili, tako večinoma izpadejo iz rednih preventivnih pregledov. Zdravnica Jaclyn LoPiccolo poudarja, da ti rezultati odpirajo vrata novim pristopom. Zdravniki bi lahko v prihodnje pri odločitvah o preventivnih pregledih upoštevali tudi dedno genetsko tveganje.
Če bodo nadaljnje raziskave potrdile smiselnost takšnega pristopa, bi lahko nosilce mutacije pravočasno odkrili z genetskim testiranjem. Nato bi jih zdravniki vključili v prilagojene programe spremljanja, kot so redni CT pregledi. Trenutno pa strokovnjaki še ne priporočajo množičnega testiranja splošne populacije. Znanstveniki prav tako mirijo javnost, saj prisotnost mutacije še ne pomeni, da bo oseba zagotovo zbolela.
