Poletne temperature neusmiljeno vztrajajo in mnogi se pred vročino skrivajo v klimatiziranih prostorih. Nova raziskava prinaša resno opozorilo za vse, ki so že praznovali 60. rojstni dan. Znanstveniki z ameriške univerze Stanford ugotavljajo, da ekstremna vročina veliko bolj ogroža starejše ljudi, kot so strokovnjaki predvidevali v preteklosti.
Al Jazeera poroča, da se človeško telo z leti vse težje spopada z visokimi temperaturami. Raziskovalci so v novi študiji upoštevali, kako starost vpliva na sposobnost telesa, da prenaša vročino. Ugotovili so, da prejšnje ocene niso bile natančne, saj so znanstveniki pogosto domnevali, da lahko vsi prenašajo vročino enako dobro kot zdravi mladi odrasli. To je močno podcenilo resnično tveganje za starejšo populacijo. Ko se staramo, naše telo izgublja naravno sposobnost ohlajanja. Ljudje se v zrelih letih manj potijo, njihovo srce pa mora delati veliko močneje, saj se krvne žile ne razširijo več v takšni meri kot v mladosti.
Nevarnost nevzdržnega toplotnega stresa
Zaradi teh fizioloških sprememb telo hitreje doseže točko, ko se ne more več dovolj hitro ohladiti. Strokovnjaki to imenujejo "nevzdržni toplotni stres". Starejši ljudje to nevarno stanje dosežejo veliko prej in pri bistveno nižjih temperaturah kot mlajši odrasli. Chris Mullington z londonskega Imperial Collegea pojasnjuje, da nevarna vročina nima ene same univerzalne temperaturne meje, temveč je močno odvisna od tega, kdo ji je izpostavljen. Pogoji, ki jih zdrav mlad človek zlahka prenese, lahko pri starejši osebi povzročijo kopičenje toplote, dvig telesne temperature in resne zdravstvene težave, kot je toplotni udar. Številni ljudje zaradi posledic ekstremne vročine tudi umrejo.
Študija prav tako opozarja na demografske spremembe. Število ljudi, starih 60 let in več, se bo do leta 2050 predvidoma več kot podvojilo. Od ene milijarde v letu 2020 naj bi številka narasla na 2,1 milijarde. To pomeni, da bo kar 21 odstotkov svetovnega prebivalstva spadalo v to ranljivo skupino. Raziskovalci opozarjajo, da bo naraščanje temperatur zaradi podnebnih sprememb za to skupino ljudi izjemno nevarno.
Prilagoditev življenjskega sloga je nujna
Zrak in njegova temperatura nista edina dejavnika, ki določata stopnjo nevarnosti. Vlaga, sončna svetloba, gibanje zraka, telesna aktivnost in oblačila prav tako igrajo ključno vlogo pri tem, kako naše telo izgublja toploto. Raziskovalci ugotavljajo, da že sorazmerno majhen dvig globalnega povprečja močno poveča pogostost in resnost nevarnih ekstremnih razmer. Večina smrti med vročinskimi valovi sicer ne nastopi neposredno zaradi pregretja, temveč vročina poslabša obstoječe bolezni, zlasti srčno-žilne, ledvične in dihalne težave.
Za zaščito pred temi tveganji strokovnjaki priporočajo širitev zelenih površin v mestih, boljše prezračevanje, vzpostavitev centrov za hlajenje ter izboljšanje sistemov za opozarjanje na vročino. Osebe v zrelih letih morajo poleti še posebej paziti nase, se zadrževati v ohlajenih prostorih in poskrbeti za zadostno hidracijo.
