Le nekaj ur vožnje od Jadrana se skriva pokrajina, ki bi jo zlahka zamenjali za prizor iz kakšnega alpskega koledarja. Blidinjsko jezero v Bosni in Hercegovini leži na približno 1185 metrih nadmorske višine, med mogočnima dinarskima masivoma Čvrsnice in Vrana, ter velja za srce Naravnega parka Blidinje.
Jezero obiskovalce očara predvsem z nenehno spreminjajočo se podobo. Voda je lahko globoko modra, drugič skoraj turkizna, ob mirnih dneh pa se njena gladina spremeni v ogromno ogledalo, v katerem se zrcalijo gore in nebo. Fotograf Boris Trogrančić, ki se v Blidinje vedno znova vrača, je za portal PunKufer povedal, da ga tja ne vleče isti fotografski motiv, temveč občutek, ki je ob vsakem obisku drugačen. Veter, tišina in širina pokrajine ustvarjajo skoraj brezčasen svet, daleč od vsakodnevnega hrupa.
Blidinje pa ni privlačno le zaradi razgledov. Na območju raste več kot 1500 rastlinskih vrst, med njimi številne endemične. Posebnost bližnje Masne Luke so obsežni sestoji munike, redkega balkanskega bora, ki kljubuje ostrim gorskim razmeram. V širšem območju živijo tudi divokoze, jeleni, volkovi in rjavi medvedi, nad skalnatimi pobočji pa je mogoče opazovati ujede.
Prav zaradi miru je Blidinje kraj, pri katerem se ne splača zgolj ustaviti, narediti nekaj fotografij in nadaljevati poti. Trogrančić obiskovalcem svetuje, naj ostanejo nekoliko dlje in pokrajino preprosto doživijo, piše PunKufer.
Blidinje je lahko tudi čudovit ovinek na poti proti Jadranu. Do njega se je mogoče zapeljati ob potovanju čez Konjic in Jablanico proti Splitu ali Šibeniku ter običajno pot na morje za nekaj ur zamenjati za tišino gora, svež zrak in eno najlepših visokogorskih pokrajin v sosednji Bosni in Hercegovini.
