Med Kefalonijo in zahodno obalo Grčije leži majhen, hribovit otok, ki ga spremlja ena najbolj slavnih zgodb evropske književnosti. Itaka meri le okoli 96 kvadratnih kilometrov, a njeno ime pozna skoraj vsak, ki je kdaj slišal za Homerjevo Odisejo. Prav tja naj bi se po desetletju tavanja vračal legendarni kralj Odisej.
Zanimanje za otok se je znova povečalo ob filmski Odiseji Christopherja Nolana. Čeprav režiser svojega spektakla ni snemal na Itaki – v filmu jo je nadomestila italijanska Favignana ob Siciliji –, je mitološki Odisejev dom ponovno vzbudil radovednost popotnikov. Domačini radi poudarjajo, da je bil njihov otok resnično kraljestvo slovitega junaka, na severu Itake pa je mogoče obiskati tudi arheološko najdišče, ki ga povezujejo z Odisejem. Med strokovnjaki sicer še vedno potekajo razprave, saj nekateri menijo, da bi Homerjeva Itaka lahko ustrezala delu današnje Kefalonije, piše portal PunKufer.
Otok je naseljen že od drugega tisočletja pred našim štetjem, skozi stoletja pa so mu vladali Rimljani, Bizantinci, Normani, Turki, Francozi in Britanci. Grčiji se je priključil leta 1864. Eno najtežjih obdobij je doživel avgusta 1953, ko so Jonske otoke prizadeli katastrofalni potresi. Uničena je bila več kot polovica stavb, številni prebivalci pa so se po nesreči izselili v celinsko Grčijo, Avstralijo, Kanado in ZDA. Danes na Itaki živi okoli 2500 ljudi.
Glavno mesto Vati leži v globokem zalivu na jugu otoka in je običajno prva postaja obiskovalcev. Poleg prijetnega pristanišča ponuja arheološki ter pomorsko-zgodovinski in etnografski muzej, v mestu pa ne manjka niti spomenikov Homerju in Odiseju.
Toda zgodovina in mitologija nista edina razloga za obisk. Le nekaj kilometrov od Vatija leži Gidaki, ki jo mnogi štejejo med najlepše otoške plaže, s kristalno čistim turkiznim morjem. Na severovzhodu očara še Kioni, slikovito pristaniško mestece, obdano z zelenjem in cvetjem. Tam so preživele tudi nekatere tradicionalne kamnite hiše z opečnatimi strehami, ki jim potres leta 1953 ni prišel do živega.
Itaka je posebej priljubljena tudi med jadralci. Od maja do oktobra njena majhna pristanišča napolnijo jadrnice in jahte, a otok kljub temu ohranja precej bolj umirjen značaj kot številne bolj razvpite grške destinacije. Morda je prav v tem njegov največji čar: na Itako se ne pride samo zaradi plaž, ampak tudi zaradi občutka, da človek stopa po pokrajini, v kateri se resničnost in ena največjih legend antičnega sveta še vedno prepletata.
