Na prvi pogled je videti kot prizor iz pustolovskega filma: ozka cesta, vklesana naravnost v skoraj navpično steno kitajskega gorovja Taihang, ob njej pa odprtine, skozi katere se razprostirajo vrtoglavi pogledi na dolino. Toda predor Guoliang ni nastal kot turistična atrakcija. Zgradili so ga prebivalci odmaknjene vasi, ki so si želeli predvsem varnejšo povezavo s preostalim svetom, piše portal PunKufer.
Vas Guoliang v provinci Henan je bila nekoč izjemno težko dostopna. Prebivalci so morali uporabljati ozko in strmo pot čez goro, zaradi česar je bilo že običajno potovanje iz vasi precejšen podvig. V sedemdesetih letih prejšnjega stoletja so se zato odločili, da bodo težavo rešili kar sami.
Pod vodstvom Shena Mingxina se je dela lotilo le 13 domačinov. Težke gradbene mehanizacije niso imeli, primanjkovalo jim je tudi denarja, zato so predor skozi skalo ustvarjali predvsem s kladivi in dleti. Da bi lahko kupili potrebni material, so prodali celo živino. Gradnja je trajala pet let, med delom pa naj bi porabili več kot 4000 kladiv.
Rezultat je približno 1200 metrov dolg, štiri metre širok in pet metrov visok predor, ki so ga za promet odprli 1. maja 1977. Posebnost Guolianga so velike odprtine oziroma nekakšna okna, ki so jih graditelji pustili v zunanji steni. Skoznje v notranjost prihaja svetloba, voznikom pa se med vožnjo odpirajo spektakularni pogledi na okoliške prepade in gorovje.
Kar je bilo nekoč predvsem življenjsko pomembna povezava za prebivalce vasi, je sčasoma postalo turistična znamenitost. Nenavadna cesta, vpeta v skalno steno, danes privablja obiskovalce iz Kitajske in tujine, še piše PunKufer.
Predor Guoliang je tako ostal tudi svojevrsten spomenik vztrajnosti. Trinajst vaščanov je brez sodobnih strojev v petih letih naredilo nekaj, kar bi se še danes zdelo izjemno zahtevno – skozi goro so si dobesedno izklesali pot v svet.
