(FOTO) Skrivnost starodavnega mesta: Od tod naj bi izvirala beseda, ki jo pozna ves svet

D.Ži
20.08.2026 17:30

Na libanonski obali stoji eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu. Biblos pa skriva tudi presenetljivo povezavo z nastankom besede, ki jo danes pozna skoraj ves svet.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Biblos je pomemben tudi za razvoj pisave. Na območju mesta so našli ene najpomembnejših zgodnjih feničanskih napisov, med drugim znameniti napis na sarkofagu kralja Ahirama.
Profimedia

Na libanonski obali, približno 40 kilometrov severno od Bejruta, stoji mesto, v katerem se je zgodovina nalagala plast za plastjo več tisočletij. Biblos velja za eno najstarejših neprekinjeno naseljenih mest na svetu, njegove kamnite ulice, pristanišče in arheološka najdišča pa še danes pripovedujejo zgodbe o Feničanih, Egipčanih, Rimljanih, križarjih in Osmanih.

Profimedia

Prvi sledovi poselitve na območju Biblosa segajo že v neolitik. Sprva majhna ribiška skupnost je skozi stoletja prerasla v pomembno mesto in v tretjem tisočletju pred našim štetjem postala živahno trgovsko središče vzhodnega Sredozemlja. Posebej tesne vezi je imela z Egiptom, kamor so izvažali cenjeno libanonsko cedrovino, piše portal PunKufer. 

Profimedia

Mesto je skozi zgodovino nosilo več imen. Egipčani so ga poznali kot Kubno, Akadci kot Gublu, Feničani kot Gebal, Grki pa so mu dali ime Biblos. Prav slednje skriva zanimivo jezikovno povezavo. Ker je papirus v grški svet prihajal prav prek tega pristanišča, se je ime mesta začelo povezovati s papirusom in knjigami. Iz besede "biblos" je nastal grški izraz "biblion" za knjigo, iz istega korena pa pozneje tudi beseda Biblija.

Biblos je pomemben tudi za razvoj pisave. Na območju mesta so našli ene najpomembnejših zgodnjih feničanskih napisov, med drugim znameniti napis na sarkofagu kralja Ahirama. Feničanski alfabet z 22 znaki so trgovci razširili po Sredozemlju, prevzeli in prilagodili so ga Grki, iz grške pisave pa se je prek Etruščanov pozneje razvila latinica.

Profimedia

Danes lahko obiskovalci v nekaj korakih prehodijo več tisoč let zgodovine. Ostanki neolitskih hiš stojijo ob feničanskih templjih in kraljevskih grobnicah, nedaleč stran so rimsko gledališče, 20 metrov globok Kraljevi izvir ter mogočen križarski grad iz 12. stoletja. Mesto je pozneje prehajalo iz rok Aleksandra Velikega in Rimljanov do križarjev, mamelukov in nazadnje Osmanskega cesarstva, dodaja PunKufer.

Profimedia

Čeprav je Biblos eno najbolj fascinantnih zgodovinskih mest vzhodnega Sredozemlja, potovanje v Libanon trenutno zahteva veliko previdnosti. Zaradi nestabilnih varnostnih razmer in vojaških aktivnosti številne države odsvetujejo potovanja v Libanon, zato je treba pred morebitnim obiskom nujno preveriti aktualna varnostna priporočila.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta