V Dalmatinski zagori, le streljaj od Imotskega, se skriva naravni pojav, ki obiskovalce hkrati navdušuje in nekoliko straši. Rdeče jezero, globoko ujeto med skoraj navpične skalne stene, že stoletja buri domišljijo domačinov, popotnikov in ljubiteljev adrenalina.
Čeprav njegovo ime morda namiguje drugače, voda v njem ni rdeča. Jezero je poimenovano po značilnih rdečkastih skalah, ki obdajajo ogromno kraško brezno. Višinska razlika od najvišjega roba kotanje do dna znaša kar 528 metrov, globina vode pa naj bi po novejših meritvah dosegala okoli 255 metrov. Zaradi teh razsežnosti velja za najgloblje kraško jezero v Evropi.
Dostop do vode je izjemno zahteven, zato Rdeče jezero ni običajno poletno kopališče. Prav nedostopnost pa privlači pustolovce. Pred približno desetletjem so se z njegovega roba na vrveh pognali tudi francoski in ukrajinski ljubitelji ekstremnih skokov ter tako poskrbeli za prizore, ob katerih se marsikomu zašibijo kolena, piše hrvaški portal PunKufer.
Z jezerom so povezane številne legende. Po eni od njih naj bi nastalo kot kazen prevzetnim bogatašem, posebej zanimiva pa je zgodba, da še nikomur ni uspelo z roba vanj vreči kamna. Čeprav so se nekateri preizkušnje lotili z zaletom in različnimi tehnikami, značilnega pljuska iz globine menda ni zaslišal še nihče. Razlog so oddaljenost vode, oblika sten in zračni tokovi, ki kamen odnesejo proti skalam.
Manj kot dva kilometra stran leži precej dostopnejše Modro jezero. Do njega vodijo urejene stopnice, poleti pa se spremeni v priljubljeno naravno kopališče. V obdobjih, ko presahne, domačini na njegovem dnu tradicionalno zaigrajo nogomet.
Obe jezeri sta del izjemne pokrajine, ki je leta 2024 dobila tudi mednarodno priznanje. Geopark Biokovo–Imotska jezera je bil takrat uvrščen med Unescove svetovne geoparke, Rdeče jezero pa ostaja eden njegovih najbolj skrivnostnih in osupljivih simbolov.
