Rozmari Petek
Med koliko kandidati bodo Celjanke in Celjani lahko izbirali na tokratnih lokalnih volitvah, še ni povsem znano. Aktualni župan Matija Kovač je prvi, ki je kandidaturo tudi uradno napovedal danes na novinarski konferenci. Nekdanjega dolgoletnega župana Bojana Šrota, ki je pred Kovačem občino vodil šest mandatov, so novinarji že večkrat vprašali, ali bo znova kandidiral, vsi ostali – in teh je kar nekaj – so o tem, da bodo kandidirali, oglaševali na družbenih omrežjih. Med kandidati za župana je tako na družbenih omrežjih mogoče zaslediti Darka Radikovića, Aleša Hlačerja, Gregorja Zupanca, Romana Omerzuja in Tomaža Krajnca, ki je prvi tudi razobesil plakate.
"Bom kandidiral za župana," je tudi za Večer potrdil Bojan Šrot, predsednik stranke Celjska županova lista (CŽL), ki je na zadnjih lokalnih volitvah imela največ svetnic in svetnikov, kasneje pa so trije iz nje izstopili. Na vprašanje, ali si lahko pri tem obeta podporo stranke SDS, v kateri je tudi član, pa je odgovoril: "O morebitnih podporah drugih strank se še dogovarjamo." Tudi iz celjskega odbora stranke SDS so odgovorili podobno – da o tem še ne morejo govoriti. Je pa jasno, da večina drugih strank, ki so prisotne v celjskem mestnem svetu, ne bo imela svojega kandidata – večinsko Gibanje Svoboda, SD, Levica in Celjska neodvisna lista bodo na volitvah podprli Kovača, ki tokrat nastopa s svojo stranko, Lista Matije Kovača. Ob najavi njegove kandidature so podpisali poseben partnerski sporazum, po katerem so se zavezali, da bodo družno podpirali in razvijali 43 projektov za dobro Celja.
Toliko strank še ne za enim kandidatom
Da bi pet strank stalo za enim kandidatom, se v Celju še ni zgodilo. Običajno so stranke, ki so sicer v mestnem svetu vedno podpirale županovanje Šrota, na volitvah postregle s svojim kandidatom, da bi tako prejele več pozornosti in s tem več svetniških mest. Kovač sicer dodaja, da upa, da se bo še katera od strank odločila za podporo njemu. K sodelovanju je namreč povabil vse stranke z izjemo CŽL. Za podporo se niso odločili v NSi, čeprav svojega kandidata ne bodo imeli. Odločitve še tudi ni s strani odbora Demokratov Anžeta Logarja.
Bolj ali manj je tako že razbrati, da bosta največja igralca na letošnjih lokalnih volitvah znova Kovač in Šrot. Kot tudi, da bo letošnja kampanja manj prijazna, kot je bila zadnja, ko sta bila kandidata drug do drugega precej uvidevna. Prvi besedni spopad sta imela šele na sredini Kovačevega mandata, ko je Šrot v podkastu za Radio Rogla in Celjana precej ostro zbodel aktualnega župana, ta pa mu ni ostal dolžan. Očitki s strani CŽL letijo tudi na račun odhodov in novih zaposlitev sodelavcev na občini. "Ob začetku mandata smo seveda del ekipe v skladu z nekimi novimi vizijami in tudi potrebami reorganizirali. Na občino je z mojim prihodom prišlo tudi nekaj najožjih sodelavcev, kot je recimo direktor občinske uprave ter nekaj zaposlitev v kabinetu. Hkrati pa smo v mandatu pridobili kar nekaj projektov, na katere so vezane tudi dodatne zaposlitve," je Kovač najprej pojasnil nove zaposlitve. O odhodih pa je dejal, da se je dogajala precejšnja fluktuacija kadra. "Težko ocenim o posameznih razlogih. S kar številnimi sodelavci pa smo seveda opravljali tudi osebne pogovore. Nekateri so videli priložnosti drugod, ne bom pa izključil, da je kdo odšel tudi iz razloga neke nekompatibilnosti z mojimi vizijami kot župana. Sicer mislim, da sta občina in njena uprava trenutno v dobri kondiciji. Še vedno so področja, kjer smo kadrovsko podhranjeni, kjer je tudi zahtevno pridobivanje novih zaposlitev. Smo pa tudi relativno mlad kolektiv, kjer so pogosti materinski dopusti, kar sicer je zelo pozitivno, vplivajo pa na določene in redne spremembe v ekipi," je dejal Kovač.
Videoposnetki in kritike
Koliko pa bodo na volitve vplivala družabna omrežja? Šrot in drugi vidni člani stranke pogosto na družbenih omrežjih objavljajo kratke posnetke, s katerimi jasno pokažejo kritike na račun novega vodenja občine. V seriji zadnjih je posnetek avtobusne postaje v Celju, v katerem Bojan Šrot opisuje, da je sedanja avtobusna postaja ena bolj funkcionalnih postaj v Sloveniji, železniška postaja pa je le nekaj minut hoje stran, zato se ob načrtovani gradnji Potniškega centra Celje sprašuje, ali je takšna sprememba za Celje res najbolj smiselna. "Občina namerava sedaj ta objekt porušiti in prestaviti avtobusno postajo k železniški. S tem bi mesto izgubilo še eno veliko parkirišče, ki je izjemno pomembno za prebivalce starega mestnega jedra in tudi za funkcioniranje starega mestnega jedra. Menimo, da je lokacija primerna, da se tukaj zgradi velika parkirna hiša, s katero bi lahko nadomestili številna parkirišča, ki se v starem mestnem jedru ukinjajo tako na Prešernovi kot Gosposki ulici in še kje," na posnetku opisuje Šrot.
Ravno s Potniškim centrom Celje naj bi, tako trdi župan Kovač, Celje dobilo več parkirišč na tem območju, saj je garažna hiša del projekta. "Objava govori o tem, da izgubimo parkirna mesta, ne pove pa, da na tej lokaciji dobimo trikrat do štirikrat več parkirnih mest. Gre za zavajajočo politično izjavo, ki pomeni slabo izhodišče za tistega, ki tako izjavo izreče v javnem prostoru," je komentiral Kovač, ki tudi sam uporablja družbena omrežja za dosego Celjank in Celjanov. "Zagotovo bo kampanja potekala tudi na družbenih omrežjih. Vsi smo s profili aktivni na tem področju in mislim, da je to danes način za zelo hitro in učinkovito sporočanje informacij," je še komentiral.
A ne le družbena omrežja, tudi umetna inteligenca bo krojila naslednje lokalne volitve. Vse več je lažnih profilov, na katerih je zaznati kritiko na račun občine, vse več z uporabo umetne inteligence všečno narejenih projektov, kaj bi Celje lahko imelo, pa jih nima. "S prihodom teh orodij umetne inteligence prihajajo na omrežja poenostavljene interpretacije realnosti, ki so pogosto predvsem v škodo procesom razmišljanja, ki jih zna voditi le stroka, ki so informirani in ki znajo vključevati tudi širši kontekst, tako pogledov ljudi kot nekega zgodovinskega spomina in pa tehničnih dejstev. In žal mi je, da določeni, tudi politični akterji, z uporabo teh sredstev predvsem na dolgi rok škodujejo sebi, ker realizirati obljube, ki jih umetna inteligenca v eni sekundi naredi, je v realnosti bistveno zahtevnejše," komentira Kovač.
