V hercegovskem krasu, približno uro vožnje od Mostarja, stoji kamniti most, ob katerem se zdi, kot da se je čas za nekaj trenutkov ustavil. Ovčji most pri vasi Bratač blizu Nevesinja že stoletja kljubuje soncu, vetru in vodi, v vročih poletnih mesecih pa okolica dobi skoraj pravljično podobo.
Čez most teče pot preko reke Zalomke, velike dinarske ponikalnice, ki se poleti umakne v podzemlje. Pod starimi kamnitimi loki zato namesto deroče vode ostane suho, svetlo kamnito korito, piše hrvaški portal PunKufer.
Pot do mostu je sicer že majhna pustolovščina. Del ceste je asfaltiran, del pa makadamski. V bližini lahko opazite tudi kakšno kačo, zato previdnost ni odveč, predvsem poleti, ko sonce nad kamnito pokrajino žari z vso močjo.
Ovčji most velja za enega lepših primerov ljudskega stavbarstva na tem območju. Zgrajen naj bi bil v času Osmanskega cesarstva, najverjetneje na začetku 18. stoletja, čeprav ga ljudsko izročilo pogosto povezuje že s 17. stoletjem in družino Ljubović. Ob mostu je nekoč potekala tudi rimska cesta iz prvega stoletja, kar kaže, da je bil ta prehod pomemben že dolgo pred postavitvijo današnjih kamnitih lokov.
Ime mostu spominja na čase, ko so pastirji čezenj gnali ovce proti planinskim pašnikom. Danes tam ni več karavan in velikih čred, ostal pa je kamen, zglajen od časa in korakov številnih generacij.
Zalomka medtem skriva še eno naravno posebnost. Potem ko ponikne v kraško podzemlje, se njena voda znova pojavi na površju pri Blagaju, kjer izvira kot reka Bunica. Ovčji most zato ni le slikovita izletniška točka, ampak tudi lep opomnik, kako nenavadne poti si v Hercegovini izbira voda, še piše PunKufer.
Kdor se naveliča obljudenih obalnih mest in poletnega vrveža, lahko tako le nekaj več kot uro od Mostarja odkrije prizor, ki bi ga prej pričakovali v zgodovinskem filmu. Le dovolj vode, zaščite pred soncem in nekaj previdnosti na poti ne gre pozabiti.
