Visoke temperature morja in dobra vidljivost privabljajo tako plavalce kot tudi tiste nekoliko bolj radovedne, ki si želijo podvodni svet ogledati s potapljaško masko. Ob tem si morajo morje deliti tudi z organizmi, ki so v avgustu pogosti, med njimi z morskimi cvetačami (Cotylorhiza tuberculata). Da jih je letos v slovenskem morju veliko, potrjujejo tudi piranski potapljači.
"Pojavljajo se zadnji teden, morda dva," pravi Marjan Makuc, direktor potapljaškega centra Sub-net na piranski Punti. Dodaja, da letos rebrač niso opazili, morskih cvetač pa je občutno več kot v prejšnjih letih.
Pogosto priplavajo v velikih rojih, ki jih po njegovem mnenju sestavljajo predvsem mlajši primerki. "V preteklih letih je priplavala sem ter tja ena velika morska cvetača, zdaj pa jih je mogoče naenkrat videti tri do pet manjših," opisuje.
Kopalci večja grožnja cvetačam kot one njim
Čeprav ta vrsta klobučnjaka človeku ni nevarna, strokovnjaki svetujejo, naj se je kopalci ne dotikajo. "Vsi klobučnjaki imajo ožigalke. Nekateri opečejo komaj opazno, drugi precej močneje, zato se jim je na splošno bolje ne približevati," opozarja biologinja in direktorica zavoda YouSea Irena Fonda. Hkrati pa dodaja: "Morske cvetače sicer za kopalce niso nevarne, lahko pa so kopalci nevarni zanje. Ko se jih ljudje dotikajo, jih mečejo iz vode, te organizme po nepotrebnem ubijajo."
Ker so zaradi svoje obarvanosti zelo privlačne, svetuje, naj si jih ljudje raje ogledajo z masko in z varne razdalje. "Med njihovimi lovkami se skoraj vedno skriva kakšna ribica." Pripominja, da se je klobučnjakom, če nismo povsem prepričani, za katero vrsto gre, bolje izogniti, saj so si mnogi med seboj podobni. Kot primer navaja portugalsko ladjico (Physalia physalis), ki so jo nedavno opazili ob Siciliji in katere ožigalke vsebujejo zelo močan, potencialno smrtonosen toksin. "Pri nas je ni in upam, da je tudi ne bo, vendar takšne spremembe niso nemogoče, zato previdnost ni odveč," pravi Fonda.
V našem morju je pogosta v poznem poletju
Morska cvetača (Cotylorhiza tuberculata) je prosto plavajoča pelagična vrsta. V našem morju je pogosta v poznem poletju. Klobuk ima premer do 20 centimetrov in je zelenorjave barve, kar je posledica simbiotskega odnosa z algami zooksantelami. Osem ustnih krp, ki visijo pod klobukom, je nekoliko zavihanih navzgor, med njimi pa je polno krajših izrastkov, ki se končujejo z živo modrimi bunkicami. Med njenimi ustnimi krpami si poiščejo zatočišče mlade ribice iz rodov Trachurus, Seriola in Boops.
Po njenem mnenju se morske cvetače trenutno intenzivno razmnožujejo, zato je v morju mogoče opaziti primerke vseh velikosti - od najmanjših do največjih.
Na slovenskih gojiščih pogin klapavic
Zaradi izjemnih temperatur morja - na oceanografski boji Vida pri piranskem svetilniku so junija izmerili kar 29,9 stopinje Celzija - se sicer slovenski gojitelji letos spopadajo z obsežnimi izgubami odraslih klapavic in mladic. "Pri visokih temperaturah je v vodi manj kisika. Klapavice so zato pod večjim stresom, bolj izpostavljene boleznim in zajedavcem ter se težje spopadajo z razmerami v okolju," opozarja Fonda. Tudi na njihovem školjčišču so v preteklih letih beležili velike izgube te školjke.
Ob tem klapavice oziroma pidoče, kot jim pravijo v istrskem narečju, ogrožajo še plenilci, kot so orade, tujerodni ploski črv (Postenterogonia orbicularis) in celo kljunasti morski golob (Aetomylaeus bovinus), ki po besedah sogovornice vse pogosteje obiskuje školjčišča, najverjetneje zaradi pomanjkanja druge hrane. Dodatno breme predstavljajo še prozorni kozolnjaki (Clavelina dellavallei), s katerimi si klapavice delijo življenjski prostor ter tekmujejo za hrano in kisik.
