Po utopitvi mladoletnika v gramoznici Babinci pri Ljutomeru je letošnja črna statistika utopitev v Sloveniji narasla na pet smrtnih žrtev. Čeprav se je število utopitev v primerjavi z obdobjem pred nekaj leti občutno zmanjšalo, policija opozarja, da največ nevarnosti še vedno preži na neurejenih kopališčih, kjer ni organiziranega reševanja iz vode. Nevarna pa je lahko prav vsaka vodna površina – tudi domači bazen.
Sobotna tragedija v gramoznici Babinci pri Ljutomeru je še enkrat pokazala, kako hitro se lahko poletna osvežitev konča usodno. Mladoletnik je s prijateljem odšel na nočni ribolov, nato so ga prijavili kot pogrešanega. Policisti, gasilci in potapljači so ga po obsežni iskalni akciji našli približno deset metrov od brežine. Zdravnik je na kraju potrdil njegovo smrt.
Gre za peto letošnjo smrt zaradi utopitve v Sloveniji. Med odmevnejšimi letošnjimi primeri so utopitev 50-letnega moškega v ribniku Banuta pri Lendavi, kjer je med ribolovom odšel plavat, smrt 38-letnega moškega med plavanjem v Bohinjskem jezeru ter utopitev moškega v Savi pri Črnučah, kjer ga je pod gladino potegnila močna rečna struja. Zadnja tragedija se je zgodila v gramoznici Babinci pri Ljutomeru.
Od leta 2021 je v slovenskih rekah, jezerih, gramoznicah, na bazenih in morju življenje izgubilo že 94 ljudi. Leta 2021 se je utopilo kar 25 ljudi, leto pozneje 19, leta 2023 dvaindvajset, predlani dvanajst, lani enajst, letos pet. Statistika kaže, da se je število utopitev v zadnjih letih občutno zmanjšalo predvsem na morju, precej manj pa se spreminja število tragedij v rekah, jezerih, gramoznicah in na bazenih. Prav tam se ljudje najpogosteje kopajo zunaj urejenih kopališč, kjer ni reševalcev iz vode, razmere pa se lahko spremenijo v nekaj trenutkih. K večjemu tveganju prispevajo tudi vročinski valovi, ko se ob vodi zadržuje bistveno več ljudi kot sicer.
Največ nevarnosti na neurejenih kopališčih
Na policiji opozarjajo, da največje tveganje predstavljajo neurejena oziroma nenadzorovana kopališča. V vročih poletnih dneh gramoznice, reke in jezera privabijo številne kopalce, vendar tam ni organiziranega reševanja iz vode, hkrati pa skrivajo številne nevarnosti, ki jih obiskovalci pogosto podcenjujejo.
Posebej varljive so gramoznice. Voda je lahko tudi sredi poletja precej hladnejša od zraka, dno pa se zaradi nekdanjega izkopavanja nenadoma prevesi v večmetrsko globino. Zaradi slabe vidljivosti pod gladino kopalci pogosto ne opazijo podvodnih ovir, strmih brežin ali muljastega dna, iz katerega se je težko izvleči. Podobno velja za reke, kjer na videz mirna gladina lahko skriva močne tokove in vrtince, ki človeka hitro odnesejo proti globlji vodi. Nevarnost predstavljajo tudi hitre spremembe vremena, valovanje in temperaturne razlike med zrakom in vodo.
Po navedbah policije do utopitve pogosto ne pride zaradi enega samega vzroka, temveč zaradi spleta okoliščin. Kopalca lahko presenetijo mišični krči, utrujenost, podhladitev, nenadna slabost ali druge zdravstvene težave. Usodne so lahko tudi poškodbe pri skokih v vodo ali precenjevanje lastnih sposobnosti. Posebej nevarni so nepremišljeni poskusi preplavati gramoznico, jezero ali širšo reko. Tudi dobro telesno pripravljenega in izkušenega plavalca lahko v vodi presenetijo izčrpanost, sprememba vremena ali močan tok.
Policija posebej opozarja tudi pred skoki v neznano vodo. Poleg možnosti hudih poškodb ob trku v dno ali skale lahko kopalca preseneti temperaturni šok, zaradi katerega izgubi orientacijo ali sposobnost plavanja. Zato svetujejo, naj ljudje nikoli ne skačejo v vodo, katere globine in dna ne poznajo.
Da nevarnost ni omejena le na divja kopališča, kaže tudi nedavni primer pri Piranu. Trinajstletnik je plaval zunaj urejenega kopališča pri Fornačah, močan morski tok pa ga je odnesel skoraj kilometer od obale proti Savudriji. Izčrpanega sta ga iz morja rešila policista s pomorske postaje.
Brez nadzora otrok niti za trenutek
Čeprav so najbolj izpostavljena divja kopališča, policija opozarja, da so lahko zelo nevarni tudi domači bazeni. Zlasti majhni otroci lahko vanje padejo povsem neopazno in brez možnosti, da bi sami splezali iz vode. Otroci se lahko utopijo presenetljivo hitro in skoraj brez glasu, zato je zmotno prepričanje, da bo odrasli nevarnost vedno pravočasno opazil. Dovolj je že nekaj deset centimetrov vode in trenutek nepozornosti.
Zato otrok ni dovoljeno pustiti brez neposrednega in neprekinjenega nadzora niti ob plitvi vodi, na obali ali domačem bazenu. Napihljivi obroči, rokavčki in drugi plavalni pripomočki niso varnostna oprema in ne morejo nadomestiti prisotnosti odrasle osebe. Pomemben preventivni ukrep je tudi vključevanje otrok v plavalne tečaje, kjer poleg plavalnih veščin osvojijo tudi osnove varnega ravnanja v vodi.
Tudi pri odraslih velja, da je kopanje v paru bistveno varnejše kot samostojno. Če pride do nenadne slabosti, krčev ali druge zdravstvene težave, lahko spremljevalec hitro pokliče pomoč ali začne reševanje. Previdnost je potrebna tudi pri hoji po spolzkih in strmih brežinah rek in jezer, kjer lahko že en sam zdrs pomeni padec v globoko vodo.
Pri vseh vodnih površinah policija svetuje izbiro urejenih kopališč, spoštovanje opozorilnih tabel in navodil reševalcev iz vode ter previdnost pri vseh dejavnostih na vodi. Pri plovbi, veslanju in drugih športnih aktivnostih priporočajo uporabo rešilnih jopičev in druge zaščitne opreme.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
