Sanja Verovnik
Ko so se v nedeljo zvečer po Tartinijevem trgu razlegli zvoki violine in je Piran zaznamoval 130. obletnico postavitve spomenika Giuseppeju Tartiniju, je marsikdo pogled najprej namenil bronastemu kipu največjega piranskega rojaka. Pozornejši obiskovalci pa so hitro opazili, da je bil tokrat videti nekoliko drugače. Po dolgih letih namreč znova drži violinski lok – takšen, kakršnega je po oceni strokovnjakov uporabljal tudi eden največjih violinistov 18. stoletja.
Na prvi pogled gre za droben detajl, v resnici pa za pomemben simbolni poseg. Violinski lok je eden najbolj prepoznavnih elementov spomenika, zato njegova obnova pomeni pomemben prispevek k ohranjanju kulturne dediščine Pirana.
Projekt je nastal na pobudo občanov v okviru participativnega proračuna Občine Piran za leto 2026. Pri izdelavi novega loka so sodelovali konservator Jernej Malij in strokovnjaki Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije, ki so poskrbeli, da novi element čim bolj zvesto sledi zgodovinskim virom in izvirni podobi spomenika.
"Prav spomenik Tartinija me je prepričal, da obiščem Piran"
Obnova po vzoru baročnih violinistov
"Giuseppe Tartini na svojem spomeniku ob 130. obletnici njegove postavitve znova drži violinski lok, kakršnega si zasluži – zgodovinsko ustreznega, strokovno izdelanega in skladnega z izvirno podobo velikega mojstra," je ob zaključku projekta zapisal piranski župan Andrej Korenika. Dodal je, da se novi lok po svoji obliki približuje baročnim lokom, na kakršne je igral tudi Tartini. Skupna vrednost projekta je bila 5429 evrov.
Prav bronasti Tartini je danes za številne obiskovalce prvi stik z zgodbo o največjem piranskem rojaku. Že 130 let mirno opazuje vsakdan na trgu, ki nosi njegovo ime. Mimo njega se vsak dan sprehodijo domačini, okoli njega se zbirajo turisti, ki iščejo najboljši zorni kot za fotografijo, njegov pogled že več kot stoletje nemo opazuje življenje na Tartinijevem trgu. Kip, ki ga je leta 1896 ustvaril priznani beneški kipar Antonio Dal Zotto, je postal zaščitni znak Pirana in eden najbolj fotografiranih spomenikov v Sloveniji.
"Res je veličasten. Prav spomenik Tartinija me je prepričal, da obiščem Piran. Fotografijo trga s Tartinijem in veličastne zgradbe v ozadju sem občudovala na Instagramu številnih popotnikov," je ob pogledu na kip navdušeno pripovedovala ameriška turistka Carole Burgiss iz Ohia. Za raziskovanje Slovenije si je vzela dva tedna, od tega jih bo pet preživela v Piranu. Pred prihodom je želela izvedeti čim več o možu, katerega bronasta podoba z violino v roki že več kot stoletje stoji sredi trga. Prebrala je, kdo je bil Giuseppe Tartini, zakaj velja za enega največjih violinistov svojega časa in po katerem delu ga pozna ves glasbeni svet.
Od Pirana do svetovne slave
Tartini, rojen leta 1692 v Piranu, je s svojim virtuoznim igranjem in skladateljskim opusom pustil neizbrisen pečat v evropski glasbi. Svetovno slavo mu je prinesla predvsem znamenita sonata Vražji trilček (Devil’s Trill Sonata), z ustanovitvijo violinske šole v Padovi pa je pomembno vplival na razvoj violinske igre in glasbenega izobraževanja po vsej Evropi. Njegova rojstna hiša na Tartinijevem trgu je danes urejena kot muzejska zbirka, Piran pa nj
egovo zapuščino ohranja z razstavami, koncerti in drugimi kulturnimi dogodki.
Ob jubileju postavitve spomenika je mesto pripravilo tudi slovesni večerni koncert na Tartinijevem trgu. Nastopil je orkester Fundacije gledališča Giuseppe Verdi iz Trsta pod vodstvom dirigentke Mojce Lavrenčič, kot solist pa priznani violinist Massimo Quarta. Glasbeni poklon je bil posvečen Tartinijevi umetniški zapuščini, avtorju spomenika Antoniu Dal Zottu in dolgoletnim kulturnim povezavam med Istro in Trstom.
Ob 130. obletnici postavitve spomenika Piran ni zaznamoval le pomembnega jubileja, temveč je svojemu najbolj prepoznavnemu simbolu vrnil tudi enega njegovih ključnih elementov. Bronasti Tartini tako po dolgih letih znova stoji z lokom, ki se po obliki približuje tistemu, na kakršnega je igral tudi sam.
