Ste si kdaj predstavljali, da boste morali priti po kavo ali kosilo v gostilno kar z lastno posodo? To, kar se danes zdi nekoliko nenavadno, bo v prihodnjih letih postalo del novih evropskih pravil o embalaži. Nova evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži namreč postopoma uvaja stroga pravila, s katerimi želi Evropska unija zmanjšati količino embalaže za enkratno uporabo in povečati njeno ponovno uporabo. Čeprav je uredba začela veljati že februarja 2025, se bo njena implementacija izvajala v več fazah. Najbolj očitne spremembe čakajo prav gostinski sektor, ki se bo moral temeljito prilagoditi novim zahtevam.
Spremembe bodo vplivale na vsakodnevne navade gostov in gostincev. Od leta 2027 bodo kupci lahko v restavracije in kavarne prinesli lastne posode za hrano in pijačo za s seboj. Leto kasneje bodo morali gostinci sami ponuditi embalažo za večkratno uporabo. Od leta 2030 pa evropska pravila določene plastične embalaže za enkratno uporabo, ki jo danes redno videvamo v obratih s hitro prehrano, sploh ne bodo več dovoljevala.
Da je embalaža ustrezna, bo treba tudi dokazati
"Nova evropska pravila prinašajo precej preprosto sporočilo: za embalažo ne bo več dovolj reči, da je ustrezna, to bo treba tudi dokazati. Evropska uredba o embalaži in odpadni embalaži (PPWR) je bila sprejeta decembra 2024, veljati je začela februarja 2025, njena pravila pa se uporabljajo od 12. avgusta 2026. Vse določbe sicer ne začnejo veljati hkrati, nekatere bodo sledile v prihodnjih letih," opozarja dr. Manica Ulčnik-Krump, direktorica podjetja Interzero Plastics Innovations, vodilnega evropskega kompetenčnega centra za reciklirane plastične materiale, ki se ukvarja z analizo in karakterizacijo materialov, preverjanjem njihove kakovosti, optimizacijo procesov recikliranja ter razvojem novih izdelkov iz recikliranih materialov.
V Sloveniji morajo podjetja, ki dajejo na trg embalažo ali izdelke v embalaži, trenutno sodelovati v sistemu ravnanja z odpadno embalažo in biti vpisana v evidenco proizvajalcev embalaže. Od 12. avgusta 2026 je uredba uvedla tako imenovani "ful cost sistem", kar pomeni, da bodo proizvajalci embalaže plačevali tudi stroške zbiranja odpadne embalaže od gospodinjstev in z ekoloških otokov. Prav tako bo vsako podjetje plačalo svoj delež v sistemu ravnanja z odpadno embalažo skladno s količino embalaže, ki jo letno da na trg, je razloženo na spletni strani Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije.
Kaj to pomeni v praksi? "Podjetje bo moralo imeti za embalažo ustrezne podatke in dokumentacijo, v nekaterih primerih pa bo skladnost treba preveriti tudi z laboratorijskimi analizami. To je še posebej pomembno pri zahtevnejši na primer pri večslojni embalaži, embalaži s premazi ali izdelkih iz recikliranih materialov. Sama izjava dobavitelja zato ni nujno dovolj, če za njo ni ustreznih podatkov oziroma dokazil," pojasnjuje Ulčnik-Krump.
Kaj to pomeni za podjetja?
Za podjetja to pomeni predvsem potrebo po boljšem poznavanju lastne embalaže. Vedeti bo treba, iz česa je narejena, kaj vsebuje, katere informacije o materialu so na voljo in s katerimi dokazili je mogoče potrditi njeno skladnost. Nova pravila omejujejo nekatere snovi, ki lahko škodujejo zdravju ali okolju. Tako na primer skupna količina svinca, kadmija, živega srebra in kroma v embalaži ne sme presegati 100 miligramov na kilogram. Za embalažo, ki prihaja v stik z živili, veljajo od 12. avgusta 2026 tudi omejitve za PFAS. Gre za skupino fluoriranih kemikalij, ki so zelo obstojne in se v okolju težko razgradijo. Zaradi teh lastnosti se uporabljajo na primer za zaščito materialov pred vodo in maščobami. Upoštevati je treba tudi REACH, evropska pravila za nadzor kemikalij. Vendar uredba o embalaži in odpadni embalaži ne ureja samo kemikalij. Nova pravila prinašajo tudi zahteve glede recikliranja, zasnove, označevanja, ponovne uporabe in ravnanja z embalažo po uporabi. Nekatere od teh zahtev bodo začele veljati šele v prihodnjih letih," pravi Ulčnik-Krump.
Ena pomembnejših novosti, ki jih prinaša evropska uredba, bo od leta 2027 obvezno standardizirano označevanje embalaže, ki bo vključevalo QR-kodo ali drugo obliko digitalne oznake. S skeniranjem kode bo potrošnik lahko dostopal do informacij o reciklabilnosti embalaže, deležu recikliranih materialov, pravilnem načinu ločevanja, njenem okoljskem odtisu ter poreklu uporabljenih materialov, je še zapisano na spletni strani Obrtniško-podjetniške zbornice Slovenije.
Sicer pa je glede uredbe še vedno veliko nejasnosti in odprtih vprašanj, na katera Evropska komisija odgovarja postopoma, opozarjajo na Trgovinski zbornici Slovenije. "Do zadnje posodobitve dokumenta je prišlo v letošnjem avgustu, vendar še vedno ostajajo odprta vprašanja, na katera odgovori še niso bili podani, na ravni nacionalne zakonodaje pa se bodo z nacionalno uredbo določili med drugim pristojni nadzorni organi in kazenske določbe," so poudarili.
Bo pitje kave kmalu videti drugače?
Naslednja pomembna sprememba bo začela veljati 12. februarja prihodnje leto in bo neposredno posegla v vsakdanje navade potrošnikov. Kupci bodo lahko namreč za hrano in pijačo, ki ju vzamejo s seboj, uporabljali lastne posode. Gostinci plastične embalaže za enkratno uporabo ne bodo več smeli ponujati kot samoumevne izbire. Za ustrezno higieno lastne posode bo moral poskrbeti potrošnik, medtem ko bo gostinec odgovoren za pravilno polnjenje. Od 12. februarja 2028 bosta morali biti hrana in pijača, ki ju potrošnik vzame s seboj, na voljo tudi v embalaži, ki je primerna za večkratno uporabo. Za uporabo takšne embalaže potrošniku ne bo dovoljeno zaračunati dodatnih stroškov.
Največje in najbolj opazne spremembe pa potrošnike čakajo leta 2030. Takrat bo Evropska unija popolnoma prepovedala plastično embalažo za enkratno uporabo pri uživanju hrane in pijače v samih lokalih. Prepoved bo zajela tudi majhna pakiranja začimb, sladkorja in mleka, ki jih danes pogosto dobimo ob kavi. Do leta 2030 bo vso embalažo, dano na trg EU, možno tudi reciklirati.
"Evropsko združenje hotelov, restavracij in kavarn Hotrec evropske institucije opozarja na posledice uredb na poslovanje turističnih podjetij; zlasti gre za željo po enostavnosti postopkov in možnosti praktičnega izvajanja ukrepov, pa tudi zagotavljanje varnosti živil in pijač, definiranje odgovornosti, vprašanje stroškov izvajanja ukrepov, predlog izjem pri ukrepih in podobno," pravi direktor Turistično gostinske zbornice Slovenije Fedja Pobegajlo. Kot našteva, nabor ukrepov s področja trajnosti zajema nadomeščanje pakiranja za enkratno uporabo s pakiranjem za večkratno uporabo, prepoved uporabe nekaterih živil, pijač ali kozmetičnih izdelkov v enkratni embalaži (na primer v gostinskih lokalih, hotelskih sobah, kopalnicah), ponovno uporabo embalaže in povečevanje deleža slednje ...
Kaj pa menijo gostinci?
Za mnenje o novih pravilih glede embalaže smo se obrnili tudi na gostince. Vprašali smo jih, ali so z novostmi že seznanjeni, kakšno je njihovo mnenje o novih zahtevah in omejitvah ter kako se nameravajo nanje prilagoditi. Vprašanja smo naslovili na več kot 20 gostincev iz Ljubljane in Maribora, a so se na našo prošnjo odzvali le trije.
V mariborski restavraciji Ancora pravijo, da so z novimi pravili seznanjeni in spremljajo njihov razvoj. Zavedajo se, da bodo spremembe vplivale tudi na gostinstvo, predvsem pri embalaži ter ponudbi hrane in pijače za s seboj.
Nasprotno, Hana Shaar iz Abi Falafla v Ljubljani pravi, da z novimi pravili niso seznanjeni. Večino svežih sestavin kupujejo tako, da imajo z embalažo razmeroma malo odpadkov. Idejo o zmanjševanju nepotrebne embalaže podpirajo, saj menijo, da je velik del embalaže tudi sicer odveč. Plastične embalaže za enkratno uporabo ne uporabljajo že zdaj, temveč ponudijo biorazgradljivo embalažo, ki jo kupec plača. Sogovornica sicer dvomi, da bo zahteva, po kateri bi morali gostje za hrano in pijačo uporabljati lastne posode, zaživela v praksi.
Tudi Simona Zdovc iz mariborske restavracije Fudo pravi, da z novimi pravili niso podrobneje seznanjeni, zato njihov vpliv na gostinstvo težko ocenjuje. Meni, da večjih sprememb pri njihovem poslovanju verjetno ne bo. Pri ponudbi hrane in pijače za s seboj plastike namreč ne uporabljajo, temveč koristijo papirnate izdelke, goste, ki prinesejo svojo posodo, pa podpirajo. Novim zahtevam se bodo prilagodili, zaključuje.
