Dojenčkov jok predstavlja hudo preizkušnjo za potrpljenje vsakega starša. Včasih se zdi, da malček neutolažljivo joka ure in ure. Utrujenost in nemoč takrat hitro prerasteta v jezo. Vendar strokovnjaki opozarjajo, da v takšnih trenutkih nikoli ne smete popustiti čustvom. Tresenje dojenčka namreč povzroči trajne in hude poškodbe možganov.
Sindrom potresenega dojenčka spada pod širši pojem zlorabe in poškodbe glave. Nastane, ko odrasla oseba dojenčka močno trese ali z njim udari ob trdo površino. To nasilno dejanje hitro povzroči krvavitve okoli možganov ali za očmi. Strokovnjaki poudarjajo, da so najbolj ogroženi otroci, mlajši od enega leta.
Posledice so običajno izjemno resne in dolgotrajne. Ameriški center za nadzor in preprečevanje bolezni (CDC) opozarja, da tovrstne poškodbe vodijo do težav z vidom in sluhom, zaostanka v razvoju ter telesne invalidnosti. Ena od štirih žrtev tega sindroma umre.
Kaj storiti, ko jok ne poneha?
Dojenčkov jok predstavlja popolnoma normalen del razvoja. Najbolj intenziven postane med četrtim in dvajsetim tednom starosti, nato pa postopoma izzveni. Ko dojenček joka, ga najprej poskusite pomiriti. Zavijte ga v odejico, stisnite ga k sebi za stik s kožo, ponudite mu dudo, nežno ga zibajte ali mu tiho prepevajte. Včasih pomaga tudi vožnja v vozičku ali avtomobilu. Če otrok joka neobičajno dolgo, vedno preverite, ali morda kaže znake bolezni.
Kaj pa narediti, ko čutite, da vas grabi neobvladljiva jeza? Takrat morate najprej pomiriti sebe. Dojenčka varno odložite, najbolje na hrbet v njegovo posteljico. Nato zapustite sobo in ga pojdite preverit šele vsakih pet do deset minut. V tem času globoko vdihnite in umirite misli. Nič ni narobe, če za pomoč prosite partnerja, sorodnike, prijatelje ali celo pediatra.
