Uspešno dojenje ne temelji na razširjenih mitih, temveč na točnih informacijah, strokovni podpori in individualnih okoliščinah vsake matere ter otroka. Portal Psychology Today poroča o petih ključnih dejstvih, ki bi jih morala poznati vsaka mama.
Sestava materinega mleka se spreminja čez ves dan. Raven kortizola, hormona, ki spodbuja budnost in energijo, doseže vrhunec zjutraj in nato postopoma upada. Na drugi strani pa notranja biološka ura spodbudi izločanje melatonina, ki telesu zvečer pomaga pri pripravi na spanec. Ravni obeh hormonov v materinem mleku sledita temu dnevnemu ritmu. Ker novorojenčki še nimajo razvitega lastnega 24-urnega cikla, jim dojenje ob različnih urah pomaga pri prilagajanju.
Tako so zjutraj bolj budni, zvečer pa lažje zaspijo. Poleg tega materino mleko nenehno prilagaja svojo hranilno, hormonsko in imunološko sestavo potrebam otroka med njegovo rastjo. Vsebuje namreč biološko aktivne spojine, kot so protivnetne snovi, protimikrobni encimi in materina protitelesa. Te snovi učinkovito zmanjšujejo tveganje za nekatere okužbe pri dojenčkih, vključno z vnetji ušes in prebavnimi težavami.
Premagovanje dvomov in skrb za duševno zdravje
Mnoge ženske, ki zgodaj prenehajo z dojenjem, napačno verjamejo, da nimajo dovolj mleka. Matere pogosto potegnejo tak zaključek, če dojenček veliko joka, nenehno zahteva hranjenje ali se ponoči pogosto prebuja. Vendar nobeden od teh znakov sam po sebi ne predstavlja zanesljivega kazalnika, da mleka primanjkuje.
Pediatri poudarjajo, da najboljši način preverjanja predstavlja spremljanje števila mokrih in pokakanih plenic ter otrokovega pridobivanja na teži. Proizvodnjo mleka namreč mati spodbuja s pogostim dojenjem na zahtevo. Dojenje strokovnjaki prav tako povezujejo z manjšim tveganjem za poporodno depresijo. Biološki mehanizmi igrajo tukaj pomembno vlogo. Dojenje spodbudi sproščanje oksitocina, hormona, ki zmanjšuje stres, pomirja in krepi občutek povezanosti z otrokom. Hkrati ta proces znižuje raven kortizola in ublaži vnetne procese v telesu.
Kakovostnejši spanec za doječe matere
Čeprav ljudje pogosto predvidevajo nasprotno, raziskave kažejo, da doječe matere v povprečju spijo nekoliko dlje. Pregled več študij, ki so vključile več kot 6000 mater, je pokazal, da dojilje spijo več kot matere, ki ne dojijo.
Eno izmed možnih pojasnil se skriva v praktičnosti nočnega hranjenja. Materino mleko je takoj na voljo, brez priprave stekleničke, mešanja ali segrevanja formule. Hitrejše hranjenje pomeni, da se tako mati kot otrok lažje vrneta k počitku.
Dojenje prav tako spodbudi sproščanje prolaktina in oksitocina, ki pomirita oba. Prolaktin lahko celo podaljša fazo globokega spanca pri materi, kar ublaži vpliv hrupa in prispeva k boljšemu počitku.
