December prinaša veselje, a hkrati tudi ogromno stresa, ko ljudje v zadnjem trenutku drvijo po nakupih. Vsi poznamo tiste dolge vrste pred blagajnami na božični večer, ko kupci mrzlično iščejo še zadnja darila in sestavine za praznično večerjo. Facebook stran Halo, inspektore zdaj odpira pomembno vprašanje, ki močno odmeva v jhrvaški avnosti. Predlagajo namreč, da bi 24. december postal dela prost dan. Številne evropske države namreč že uspešno uresničujejo ta trend.
Litva, Poljska, Češka, Slovaška, Latvija, Estonija in Madžarska že poznajo zakonsko urejen prost božični večer. Prebivalci teh držav tako uživajo v treh zaporednih dneh počitka, saj praznujejo 24., 25. in 26. decembra. Pri nas in pri naših južnih sosedih pa praksa ostaja drugačna. Ljudje na božični večer še vedno množično oblegajo trgovske centre. Blagajniki, skladiščniki, dostavljavci in vozniki nosijo največje breme praznične nakupovalne mrzlice. Kupci namreč pogosto puščajo zadnje priprave na sam konec, kar ustvarja neznosen pritisk na delavce v trgovinah.
Družina namesto neskončnih vrst pred blagajnami
Pobudniki zato predlagajo drugačen pristop, ki bi koristil vsem. Poslovni sistemi in trgovine bi svoja vrata zaprli že 23. decembra zvečer. Naslednji dan bi celotna država preprosto počivala. Takšna rešitev prinaša ekološke in ekonomske prednosti, predvsem pa ljudem vrača dragoceni čas. Zaposleni bi božični večer končno posvetili pripravam na praznik in družinskim srečanjem, namesto da poslušajo pritožbe nestrpnih kupcev.
Tudi znani obrazi, kot je Rebeka Dremelj, ki z javnostjo pogosto deli svoje družinske praznične trenutke, bi verjetno podprli tovrstno umiritev tempa. Prazniki namreč v ospredje postavljajo povezanost in mir, ne pa nakupovalnega kaosa. Če bi kupci svoje obveznosti opravili dan prej, bi praznično vzdušje zadihalo v polni meri. Čas bo pokazal, ali bodo odločevalci prisluhnili tej pobudi in sledili zgledom iz tujine. Do takrat pa trgovcem in kupcem ostaja le to, da decembrsko gnečo preživijo z veliko mero potrpljenja in razumevanja.
