Imate radi sladko? Znanstveniki razkrivajo, zakaj čas uživanja slaščic močno vpliva na telo

A.B.
03.10.2026 19:31

Znanstveniki razkrivajo, zakaj košček torte po večerji vpliva na vaše telo povsem drugače kot tisti ob popoldanski kavi.

Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Znanstveniki opozarjajo, da pozno uživanje hrane, še posebej tiste, ki vsebuje veliko sladkorja in ogljikovih hidratov, povzroči precej večji porast glukoze v krvi kot povsem enak obrok v zgodnejših urah.
Ivan Merljak

Čokolada po kosilu, kos torte ob popoldanski kavi ali nekaj sladkega tik pred spanjem? Večina ljudi se pogosto znajde pred to sladko dilemo. Čeprav se morda zdi, da čas ne igra vloge, raziskave kažejo drugačno sliko. Naš organizem namreč čez dan spreminja način, kako obdeluje hrano. To še posebej velja za glukozo oziroma krvni sladkor, ki v našem telesu niha povsem drugače zjutraj kot zvečer.

Znanstveniki opozarjajo, da pozno uživanje hrane, še posebej tiste, ki vsebuje veliko sladkorja in ogljikovih hidratov, povzroči precej večji porast glukoze v krvi kot povsem enak obrok v zgodnejših urah. Raziskovalci so v reviji Diabetes & Metabolism objavili študijo, v kateri so proučevali natančen vpliv ure na uživanje sladkih prigrizkov. V raziskavo so vključili sedemnajst zdravih mladih žensk brez sladkorne bolezni. Udeleženke so jedle enak kos peciva v treh različnih terminih: takoj po kosilu, sredi popoldneva in po večerji.

Raziskovalci so s pomočjo sistema za neprekinjeno merjenje glukoze natančno spremljali odzive njihovih teles. Rezultati so jasno pokazali, da uživanje torte po večerji povzroči bistveno večja nihanja ravni krvnega sladkorja v primerjavi s popoldanskim časom. Zanimivo je, da so strokovnjaki posledice večernega sladkanja pri udeleženkah opazili celo naslednje jutro po zajtrku.

Znana blagovna znamka pudinga zavaja kupce: Na embalaži obljubljajo nekaj, česar nima

Kaj narekuje naša biološka ura?

Glavni razlog za te razlike se skriva v našem cirkadianem ritmu. Naša notranja biološka ura v štiriindvajsetih urah vpliva na številne telesne funkcije, med katerimi pomembno mesto zaseda tudi presnova. Toleranca na glukozo v kasnejšem delu dneva močno upade. Ko pojemo hrano, bogato z enostavnimi ogljikovimi hidrati, jo telo razgradi in glukoza preide v krvni obtok. Telo takrat izloči inzulin, ki pomaga sladkorju preiti v celice. Ker pa občutljivost na inzulin niha v skladu z našim biološkim ritmom, enak obrok zjutraj povzroči zmeren porast glukoze, zvečer pa precej bolj buren odziv.

Strokovnjaki s Harvarda ob tem opozarjajo, da ura na steni ni edini dejavnik. Ljudje morajo pozornost usmeriti tudi v kakovost živil. Prigrizek, ki združuje ogljikove hidrate z beljakovinami ali zdravimi maščobami, učinkovito upočasni prehod sladkorja v kri in podaljša občutek sitosti. Pozno večerno prigrizovanje pogosto prinaša le nepotrebne dodatne kalorije, kar sčasoma vodi v povečanje telesne teže.

Želite dostop do Večerovih digitalnih vsebin?
Izberite digitalni paket po vaših željah in si zagotovite dostop do spletnih vsebin na vecer.com že za 1,49 €
Želim dostop

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta