AI in deepfake prevare: Ko goljuf pozna vaše podatke

Glas zveni znano, način govora je prepričljiv. Toda na drugi strani morda ni direktor, temveč goljuf, ki je s pomočjo umetne inteligence posnemal njegov glas. Tudi glas ali obraz, ki ju prepoznamo, nista več zanesljiv dokaz identitete.

Da to ni oddaljena grožnja, je decembra 2025 poročal slovenski medij 24ur. Prevaranti so z umetno inteligenco ponaredili glas direktorja, zaposleni pa so bili prepričani, da govorijo z njim. Po navedbah prispevka so podobne prevare v Sloveniji in tujini tisto leto povzročile zelo visoke škode. Primer kaže, kako lahko tehnologija okrepi staro prevaro: goljuf se izda za osebo, ki ji zaupamo, nato pa nas poskuša pripraviti do nakazila ali razkritja podatkov.

Združenje bank Slovenije v okviru kampanje »Pazi.se, izobrazi se!« opozarja, da je treba pri nepričakovanih zahtevah preveriti identiteto sogovornika, tudi kadar se njegov glas ali podoba zdita pristna.

Ko goljuf posnema znan glas

Glasovni deepfake je umetno ustvarjen ali prirejen posnetek, ki posnema glas resnične osebe.

Nato pokličejo družinskega člana, sodelavca ali poslovnega partnerja in ustvarijo občutek nujnosti: »Potrebujem denar, takoj nakaži sredstva ali pošlji podatke za dostop.«

V takem trenutku nas lahko preplavita skrb in želja, da bi pomagali. Zato se ne zanašajmo samo na glas. Klic prekinimo in osebo pokličimo na številko, ki jo že poznamo. Če gre za poslovno plačilo, zahtevo preverimo pri pristojni osebi po ločenem, vnaprej znanem kanalu.

Tudi videoklic je mogoče ponarediti

Deepfake lahko posnema tudi obraz in gibanje osebe. Goljufi lahko ustvarijo lažen videoposnetek ali se na videoklicu predstavijo kot nadrejeni, sodelavec ali znana osebnost. Tako lahko poskušajo izsiliti nakazilo, pridobiti zaupne podatke ali zvabiti žrtev v lažno naložbo.

Leta 2024 je zaposleni v hongkonški pisarni podjetja Arup po videoklicu, na katerem so bili ponarejeni direktor in sodelavci, odobril 15 nakazil v skupni vrednosti približno 25 milijonov ameriških dolarjev.

Včasih so na posnetku vidne nepravilnosti, na primer nenavadno gibanje ustnic ali neujemanje zvoka in slike. Vendar so lahko ponaredki dovolj prepričljivi, da jih ni mogoče zanesljivo prepoznati na prvi pogled. Zato se ne zanašajmo le na videz.

Ko goljuf pozna naše podatke

Fotografije, glasovne posnetke, podatke o družini, delovnem mestu ali načrtih, ki jih objavljamo na spletu, lahko goljufi uporabijo za bolj osebno zgodbo. Če poznajo ime našega nadrejenega, sodelavcev ali bližnjih, je njihova zahteva lahko videti še verodostojnejša. Javno dostopne podatke lahko povežejo v prepričljivo prevaro.

Kako se zaščitimo?

• Pri nenavadni zahtevi po denarju ali podatkih identiteto preverimo po drugem, že znanem kanalu.
• Nakazila ne izvedemo samo na podlagi telefonskega ali videoklica. Pri poslovnih plačilih upoštevamo dogovorjeni postopek odobritve plačil in dodatno potrditev.
• Gesel, PIN-kod in enkratnih potrditvenih kod ne razkrivamo nikomur.
• Premišljeno objavljamo osebne podatke, fotografije in glasovne posnetke.
• Če nas sogovornik priganja, zahteva tajnost ali nas odvrača od preverjanja, se ustavimo. Pritisk in nujnost sta opozorilna znaka.

Kaj storiti, če smo bili prevarani?

Če smo nakazali denar ali razkrili podatke za dostop do bančnega računa, nemudoma pokličimo svojo banko oziroma hranilnico in upoštevajmo navodila za zaščito računa. Shranimo sporočila, telefonske številke, posnetke zaslona in drugo komunikacijo ter čim prej obvestimo policijo. Hitro ukrepanje lahko pomaga omejiti škodo.

Umetna inteligenca goljufom omogoča prepričljivejše ponaredke, vendar osnovno pravilo ostaja: identiteto preverimo, preden nakažemo denar ali razkrijemo podatke. Več primerov prevar in praktičnih nasvetov je na voljo na spletni strani kampanje pazi.se.