
Nekatere izgube za vedno spremenijo človeka. Čas sicer teče naprej, življenje prinaša nove izzive in lepe trenutke, a praznina, ki jo za seboj pusti odhod ljubljene osebe, nikoli povsem ne izgine. To še kako dobro ve priljubljeni mariborski glasbenik in nekdanji radijski voditelj Tim Kores Kori, ki je pred dobrim letom in pol povsem nepričakovano izgubil očeta. Zdaj je s svojimi sledilci delil ganljivo izpoved, v kateri je razkril, kako močno ga še vedno pogreša.
Deveti november bi moral biti za njegovo družino dan praznovanja. Njegov oče bi namreč dopolnil 65 let. Namesto rojstnodnevnih čestitk, objemov in skupnih trenutkov pa so ostali spomini. In bolečina, ki je tudi po vsem tem času še vedno zelo živa.
Kori, ki ga javnost pozna predvsem po vedrini, humorju in nalezljivi energiji, je tokrat pokazal svojo najranljivejšo plat. Priznal je, da je dolgo razmišljal, ali naj svoje občutke sploh deli z drugimi. Nazadnje se je odločil, da bo svojo žalost vendarle ubesedil.
"Malo je lažje, ko veste, da ni lahko," je med drugim zapisal in priznal, da se človek s tako nenadno izgubo nikoli zares ne sprijazni, temveč se z njo le nauči živeti.
Spomini na človeka, ki je bil tudi najboljši prijatelj
Ob čustvenem zapisu je objavil tudi vrsto družinskih fotografij. Na njih so ujeti trenutki, ki so bili nekoč del vsakdanjega življenja, danes pa imajo neprecenljivo vrednost. Posebej ganljiva je fotografija, na kateri njegov pokojni oče v naročju drži vnuka, Timovega sina. Med spomini je tudi družinska fotografija za praznično mizo, ki priča o trenutkih povezanosti in topline.
Prav takšni utrinki po izgubi dobijo povsem drugačen pomen. Nasmehi, objemi in drobni trenutki, ki jih včasih jemljemo za samoumevne, postanejo najdragocenejši spomini.
Tim se je od očeta poslovil 25. februarja 2025. Njegova nenadna smrt ga je globoko pretresla, o bolečini pa je odkrito spregovoril že ob prvi obletnici slovesa. Takrat je priznal, da se mu je življenje čez noč obrnilo na glavo in da se je moral naučiti nositi breme, ki ga ni mogoče preprosto odložiti.
Zdaj, ob očetovem nedoživetem rojstnem dnevu, je znova pokazal, kako posebna je bila njuna vez. Svoje sporočilo je sklenil s kratkimi, a izjemno pomenljivimi besedami: "Manjkaš. Moj ata, moj najboljši frend."
Besede, v katerih se lahko prepoznajo mnogi, ki so izgubili katerega od staršev. Kajti ne glede na to, koliko časa mine, obstajajo ljudje, ki jih nikoli ne nehamo pogrešati. In rojstni dnevi, ki jih ne moremo več praznovati skupaj, nas na to še posebej boleče spomnijo.












