"Ubila te bom! Uničila, ustrelila! Kaj me tako gledaš?!" je sredi prejšnjega tedna odmevalo iz ene od trgovin v priljubljenem ljubljanskem trgovskem centru. "Zakaj mi ne daš popusta? Zakaj? Vsi čevlji so znižani, samo ti, ki sem si jih jaz izbrala, imajo polno ceno. A se vi delate norca iz mene?! Pokliči šefa, in to takoj. Sicer te bom zmlela v prah, in to mislim povsem resno," je nadaljevala gospa srednjih let in močno udarila po pultu, za katerim se je skrivala prestrašena prodajalka. Da se je situacija po nekaj minutah vendarle umirila, je bil zaslužen gospod, ki je s prijaznimi besedami nagovoril razjarjeno Ljubljančanko. Kaj ji je povedal, nismo slišali, so pa v prostoru spet odmevale besede gospe, ki je kmalu zatem zapustila trgovino: "A vi boste meni pridigali o bontonu? Pa poglejte, kako se obnašajo naši politiki, tisti Stevanović je nekoč s smrtjo grozil moškemu, danes pa je predsednik parlamenta. Prosim, ne vi meni, da se ne znam obnašati, res ne ..."
Nekaj minut kasneje smo se, pretreseni od dogajanja v trgovini, usedli v bližnji lokal in naročili kavo z rogljičkom. Ob sosednji mizi sta sedela moška, ki sta se pogovarjala tako glasno, da so ju lahko slišali vsi gosti kafiča. "Ej, veš, kako sem zadnjič poružil avto? In to tistega, ki sem ga kupil pred enim mesecem. Saj me je malo sram. Iskal sem mesto na parkirišču pri tisti trgovini z gradbenim materialom, neki sem vmes brskal po telefonu in povsem spregledal količek. Cela leva stran je uničena. Pa da ne bi moji Tanji rekel, kaj se je zgodilo, ker sem ji natvezil, da me je en tip ruknil v križišču," je razlagal moški, ki je imel pred sabo kozarec, v katerem je bil najverjetneje viski. "In kaj boš zdaj naredil? Kako boš plačal popravilo? Avto je nov, mater, ti pa si v buli, Miha," je zanimalo njegovega kolega. "Ma daj, ne skrbi, Matej. Sem poklical Boruta in sva se zmenila, da bova zavarovalnici prijavila nesrečo, kao da sva se zaletela na cesti pred mojim blokom. Sva tudi napisala poročilo, tako da sem na zavarovalnici že vložil odškodninski zahtevek. Dobra, ne?!" se je nadaljevala debata, ki je preglasila glasbo iz zvočnikov. "Ne zafrkavaj se, te bodo še zaprli," je bil v skrbeh Matej, a ga je Miha takoj utišal: "Ne bluzi, prosim te. Podobno situacijo je imel tudi tisti Stevanović iz parlamenta in je na tak način vse rešil. A je moral na koncu v zapor?! Ne, ni mu bilo treba! Je pa danes glavni v državi, ima dobro plačo, največji car je postal ..."
Ko smo spili kavo in pojedli rogljiček ter seveda plačali račun, smo se odpravili še do bližnje loterijske poslovalnice. Pred okencem se je vila dolga vrsta, kar nas ni presenetilo, saj je bil v igri rekordni dobitek. Za nami sta stala zakonca, po njunem naglasu bi lahko sklepali, da sta doma nekje v Zasavju. "Ej, Drago, kako bova plačala streho? Delavci so že končali delo, v naslednjih dneh nama bodo izstavili račun. Verjetno ne računaš na to, da boš zadel na lotu?!" je zanimalo gospo. "Ti pa si za hece, Marjanca moja. Ne skrbi, od sosede Marije si bom sposodil denar, kot garancijo pa ji bom ponudil avto od Ivana. Saj ji ne bo nič jasno. Če nama na koncu ne bo uspelo vrniti denarja, bo pač ostala brez njega. Življenje je lahko tudi kruto, nimaš kaj, včasih se moraš znajti," je samozavestno razlagal gospod, medtem ko je soproga zavijala z očmi. "Pa kaj si ti normalen?! Zakaj sploh še hodiva v cerkev? Drago, ne pozabi na deset božjih zapovedi! Ne ubijaj, ne kradi, ne pričaj po krivem …" je bruhalo iz Marjance, a se Drago ni dal: "Pa daj, no, ne bodi jezna. Saj si tudi ti zadnjič rekla, da bi bila najbolj vesela, če bi Marijo zadela strela. Glej, tako dela Stevanović, tako bomo naredili tudi mi in pika. On je prišel do predsedniškega mesta, midva pa bova do nove strehe."
Ker se je v tistem trenutku zaradi navala vplačil sesul loterijski sistem in je mladenič za okencem napovedal, da bo treba počakati še kakšne pol ure do vnovične vzpostavitve omrežja, smo se usedli na bližnjo klop in se zagledali v televizorje, ki jih je v izložbi ponujala priljubljena trgovina z elektroniko. Ura je bila nekaj minut po sedmi zvečer, torej je bil čas za poročila. "Mi ga podpiramo. Stevanović je zelo zgleden predsednik državnega zbora …" se je izpisovalo v podnapisih na ekranu, na katerem je kraljeval prvi mož slovenske krščanske demokracije Jernej Vrtovec.
