Denis Bende Živčec
Naročite se: Podkastu Slačilnica lahko prisluhnete na platformah za podkaste, kliknite na Spotify, Apple podcasts ali Youtube. Naročite se, da boste obveščeni ob izidu naslednje epizode.
Tukaj si lahko epizodo ogledate v video obliki:
Tukaj lahko prisluhnete aktualni epizodi Slačilnice v avdio obliki:
Ko se v priljubljenem Večerovem podkastu Slačilnica srečata Miha Brajnik in Matjaž Javšnik, je jasno, da bo tudi pogovor o odgovornosti hitro dobil komičen zasuk. Že pot proti Mariboru je bila zanju potovanje po spominih, predvsem na čase, ko je bil mariborski KGB drugačen, večeri dolgi, špricer pa občutno cenejši. Sama se, zagotavljata v svojem slogu, seveda ne starata. Spreminjajo se predvsem lokali.
Povod za obisk je komedija "Jaz sem najboljši fotr na svetu", pri kateri so moči združili z Ladom Bizovičarjem, Nikom Zagodetom in Sašem Staretom. Predstava bo predpremiero doživela 5. novembra v mariborskem Narodnem domu, premiero pa dan kasneje v Kulturnem domu Mengeš.
A Brajnik takoj opozori na pomembno podrobnost: v zasedbi so štirje očetje in Stare, ki otrok nima. "In ko nas posluša, jih najbrž tudi ne bo imel. Mi smo zanj najboljša kontracepcija!" pristavi Javšnik.
Toda za očetovskimi prigodami, odrskimi pretiravanji in šalami na račun sodelavcev se odpira pogovor o precej bolj osebnih stvareh. O tem, kako vzgajati otroka, ne da bi mu odstranil prav vsako oviro. Kako mu postavljati meje in ga hkrati pripravljati na samostojnost. In kako sprejeti, da bo nekoč zaprl vrata otroške sobe ter odšel po svoje.
Oče je bil Google pred Googlom
Oba se svojih očetov spominjata kot pomembnih življenjskih opor. Javšnik govori o generaciji moških, ki so znali vse popraviti, se postaviti za otroka, urediti težavo v šoli in pred večernim odhodom od doma neopazno stisniti kakšen bankovec v žep. Brajnik pa spomni še na prednost, ki so jo imeli očetje pred prihodom spleta: njihovih trditev ni bilo mogoče preveriti v nekaj sekundah.
"Če je oče rekel, da v Ameriki živijo čebele, velike kot kanglice, si mu verjel. Kje bi to preveril? Oče je bil Google pred Googlom."
Danes je položaj nekoliko drugačen. Otroci imajo pri roki raziskave, razlage in odgovore, s katerimi lahko hitro zamajejo tudi najbolj samozavestno očetovsko modrost. Brajnik tako pripoveduje o pravilu, da po kosilu na morju eno uro ne smeš v vodo. Kot otrok mu je verjel, danes pa sumi, da je oče potreboval predvsem nekaj miru za popoldanski dremež. Ko poskuša isto pravilo uveljaviti sam, njegova otroka že iščeta nasprotne dokaze.
Kljub temu se svoji avtoriteti še ne namerava odpovedati. "Doma bi bil rad Tito, maršal z dosmrtnim mandatom. Ne moreta otroka pri štirinajstih sklicati volitev, dvigniti rok in me odstaviti. Tega ni!" pravi. Javšnik, ki ima z najstniškim osamosvajanjem že nekaj izkušenj, ga hitro postavi na realna tla: "Jaz imam dva najstnika in ti lahko že zdaj povem, da boš preglasovan."
Najraje bi jima prilepil peruti
Prav razlika med pričakovanji in resničnostjo je ena najbolj zabavnih, pa tudi prepoznavnih niti pogovora. Javšnik je nekoč upal, da ga bosta otroka ubogala. Brajnik je imel po ogledu filma Trije moški in dojenček precej romantično predstavo o starševstvu, nato pa potihem računal, da bo otrok prvo leto predvsem pri mami. Nočno vstajanje, nošenje in uspavanje so takšne načrte hitro odpravili.
Oba ugotavljata, da se ob rojstvu otroka učenje šele začne. Sčasoma pa pride tudi lekcija, na katero se je težko pripraviti: otroku moraš pustiti, da odrašča. Javšnik prizna, da bi otrokoma najraje "prilepil peruti", da bi še malo ostala doma, čeprav ve, da jima mora dovoliti odleteti iz gnezda.
Do takrat jima želi dati čim več izkušenj, stika z različnimi ljudmi in priložnosti, da svet spoznata tudi zunaj domačega okolja. Podobno razmišlja Brajnik, ki je odraščal v ljubljanskem blokovskem naselju med ljudmi različnih narodnosti in socialnih okolij, njegova otroka pa odraščata na vasi. Pomembno se mu zdi, da razumeta, kako raznolik je svet in da se ne konča pri tem, kar poznata iz doma in šole.
Pri tem nobeden ne verjame, da je mogoče ali smiselno preprečiti vsako neprijetno izkušnjo. Tudi napake imajo svojo vlogo. Starši lahko predajo vrednote in pomagajo razumeti posledice, vseh odločitev pa ne morejo sprejemati namesto otrok.
"Če danes samo kihnem, že vsi trije skočijo"
Pogovor postane posebej oseben, ko Javšnik spregovori o srčnem infarktu. Sam pravi, da je hvaležen za podaljšek, ki ga je dobil, in da ne želi vsak dan razmišljati o tem, kaj bi se lahko zgodilo. Izkušnja pa je pustila močno sled pri ženi in otrocih, ki so bili zraven. "Če danes samo kihnem, že vsi trije skočijo in sprašujejo, ali sem v redu. Njim je ostal strah."
Brajnik ob tem spomni na rek, da ima zdrav človek tisoč želja, bolan pa samo eno. Tudi sam v očetovstvu prepoznava razlog za večjo odgovornost do sebe. Ko te nekdo potrebuje, dobi želja, da bi ostal zdrav in navzoč, drugačno težo.
Javšnik se k tej izkušnji vrne tudi ob vprašanju, kaj ga je življenje naučilo o ljubezni. "Hudo je, če si bolan, še hujše, če si bolan in star, najhuje pa, če si bolan, star in sam," pravi. Zato toliko bolj ceni druženje, objeme in bližino. Brajnik pa partnerski odnos opiše z mislijo, ki je hkrati duhovita in zelo stvarna: "Vsak se sam odloči, s kom se bo kregal v življenju." Ljudje se spreminjajo, pridejo težki trenutki, bistveno pa je, s kom si jih pripravljen preživljati.
V podkastu izveste tudi, zakaj Javšnik otrokoma govori, naj imata prijatelje, ki ne izginejo, ko zmanjka elektrike, katere očetovske nasvete danes ponavljata sama in kako je sodelovati z Ladom Bizovičarjem. Ob šalah o njegovem perfekcionizmu Javšnik razkrije še ganljiv spomin na čas, ko sta bili njuni mami skupaj v bolnišnici.
In zakaj sta prav onadva najboljša očeta na svetu? Javšnik ima pri tem vprašanju pomemben popravek: "Jaz pa nisem najboljši foter. Jaz sem najboljši ata na svetu. Ker sem otrokoma dal najboljše, kar imam v sebi, vse slabo pa sem poskušal zatajiti."
Celotnemu pogovoru z Miho Brajnikom in Matjažem Javšnikom prisluhnite v podkastu Slačilnica.
Vse Večerove podkaste najdete na vecer.com/podkasti .
