Živimo v svetu, kjer sta geopolitika in tehnologija neločljivo prepleteni. Prihodnost bodo oblikovali tisti, ki bodo zavzeto podpirali tehnološke inovacije, zato moramo zagotoviti, da bo imela Evropa pri tem vodilno vlogo. Evropa lahko gradi na svojih prednostih in odlikah, o katerih sem se lahko na lastne oči prepričala tudi sama. Naša podjetja spodbujajo digitalizacijo industrije in utrjujejo kritične dele svetovne tehnološke dobavne verige. Obenem naši vodilni raziskovalci in raziskovalke ter pionirke in pionirji na področju umetne inteligence premikajo meje inovacij, ki jih podpira rastoča mreža tovarn umetne inteligence.
Naše posamične odlike ne zadostujejo več
Vendar naše posamične odlike ne zadostujejo več. Evropska unija je pri več kot 80 % svojih digitalnih proizvodov, storitev in infrastrukture odvisna od ponudnikov iz tretjih držav. Ta odvisnost se ni razvila čez noč, ampak je posledica desetletij posameznih racionalnih odločitev. Ceneje je bilo kupiti kot zgraditi, hitreje je bilo sprejeti tehnološke rešitve kot jih razviti, lažje se je bilo vključiti v svetovne platforme kot vlagati v lastne alternative. Posamič je bila vsaka od teh odločitev smiselna, zaradi vseh skupaj pa je Evropa postala preveč izpostavljena. Če se ključne tehnologije zasnujejo drugje, proizvedejo drugje in nadzorujejo drugje, odvisnost ni več ekonomska izbira, ampak postane strateško tveganje. V Draghijevem poročilu iz leta 2024 je bilo jasno poudarjeno: digitalna tehnologija je ključno gonilo vse večje vrzeli v produktivnosti med Evropsko unijo in Združenimi državami Amerike. Če izvzamemo glavne sektorje IKT, je evropska produktivnost na splošno na isti ravni kot v ZDA. Brez močnejših zmogljivosti na področju digitalnih tehnologij Evropa te vrzeli ne bo zapolnila.
Zato je Evropska komisija predstavila sveženj o tehnološki suverenosti za Evropo. Prehod Evrope s pravnega urejanja na inovacije, s previdnosti na konkurenčnost, s potrošnje na ustvarjanje in varovanje tehnologij, od katerih so odvisni naše gospodarstvo in naše demokracije. S to pobudo opredeljujemo, kaj pomeni tehnološka suverenost, in enkrat za vselej razčistimo, da ne gre za drug izraz za protekcionizem. Evropa ostaja zavezana odprtosti, partnerstvu in pošteni konkurenci. Vendar odprtost ne sme pomeniti ranljivosti. Evropa biti sposobna sprejemati lastne odločitve. Ne smemo pristati na prihodnost, v kateri bodo naša kritična infrastruktura, občutljivi podatki ali industrijske zmogljivosti odvisni od posameznih prevladujočih dobaviteljev zunaj Evrope, zlasti ne od dobaviteljev, ki niso iz držav s sorodno miselnostjo.
Tehnološko suverena EU samozavestno upravlja svetovno tehnološko soodvisnost, krči strateške odvisnosti in ohranja svojo svobodo ukrepanja. To ne pomeni nujno, da je treba odvisnosti v celoti odpraviti, saj je v nekaterih primerih to lahko izjemno drago. To ne pomeni, da moramo vse storiti sami. Na nekaterih področjih bi morala Evropa vlagati v domače tehnologije, na nekaterih pa bosta pravi odgovor in stroškovno najučinkovitejša rešitev sodelovanje z zaupanja vrednimi partnerji in diverzifikacija. Ta pristop bo prinesel resnične alternative, tako da bodo imeli evropska podjetja ter državljani in državljanke resnično izbiro, vključno z izbiro evropskih rešitev.
Strateška odločitev
Sveženj določa tri nujne prednostne naloge kot gradnike digitalne prihodnosti Evrope. Prvič, določa nov pristop k polprevodnikom – majhnim komponentam, ki poganjajo sodobno življenje, od pametnih telefonov, avtomobilov in vlakov do medicinskih naprav, obrambne opreme, zrakoplovov in podatkovnih centrov. Akt o čipih 2.0 bo temeljil na prednostih Evrope na področju standardnih čipov, hkrati pa nam bo pomagal razširiti zmogljivosti na področju naprednih polprevodnikov, ki vse bolj poganjajo umetno inteligenco. To je bistvenega pomena, če želi Evropa uvajati inovacije, proizvajati in konkurirati, ne da bi bila izpostavljena motnjam, na katere nima vpliva.
Drugič, sveženj z aktom o razvoju računalništva v oblaku in umetne inteligence pomeni še en pomemben korak k temu, da Evropa postane celina umetne inteligence. Z njim želimo do leta 2030 potrojiti zmogljivosti evropskih trajnostnih podatkovnih središč, da bi zadostili vse večjemu povpraševanju. Ustvarjamo čedalje več podatkov, zato jih moramo biti sposobni varno in zanesljivo hraniti, zlasti kar zadeva kritične aplikacije in občutljive podatke.
Tretjič, sveženj z novo odprtokodno strategijo EU izkorišča potencial več kot treh milijonov evropskih odprtokodnih akterjev, ki zagotavljajo digitalne rešitve, izdelane v Evropi, za Evropo, utemeljene na evropskih načelih in vrednotah. Javne uprave in podjetja se strinjajo, da je treba bolje nadzorovati, vzdrževati in prilagajati tehnologije, od katerih so odvisni. Vsi trije našteti stebri temeljijo na četrtem vprašanju, ki ga Evropa ne sme zanemariti, to je na potrebni energiji za njihovo napajanje na čist in trajnosten način. Ne čaka nas le izziv, kako digitalne tehnologije narediti okolju prijaznejše, temveč tudi, kako lahko s pomočjo digitalnih tehnologij pospešimo zeleni prehod ter z uporabo najsodobnejših rešitev znižamo račune za energijo. Poleg tega moramo zagotoviti, da podatkovni centri ne bodo le potrošniki energije, temveč tudi del rešitve, tako da bodo prispevali h gradnji dodatnih zmogljivosti za čisto energijo v korist lokalnih skupnosti in našega gospodarstva na splošno. Za ta cilj si prizadevamo s strateškim časovnim načrtom za digitalizacijo in umetno inteligenco v energetskem sektorju.
Ta sveženj je gradnik naše prihodnosti. Prihodnosti, v kateri bodo naše tovarne lahko uporabljale evropsko industrijsko programsko opremo, naše bolnišnice imele na voljo umetno inteligenco, razvito v Evropi, naši inovatorji uporabljali evropsko programsko opremo za razvoj svojih zamisli, naša zagonska podjetja pa se bodo lahko razvila v vodilna svetovna podjetja – tukaj, v Evropi. Gre za strateško odločitev. Odločitev, ki jo moramo sprejeti skupaj in zdaj.
* Henna Virkkunen je izvršna podpredsednica Evropske komisije, pristojna za tehnološko suverenost, varnost in demokracijo.
