S tem se ne strinjajo v opoziciji, kjer poudarjajo, da posvetovalni referendum potem, ko je odločitev sprejeta, ni več možen.
Gre za enega od treh posvetovalnih referendumov, ki so jih predlagali poslanci SDS, NSi, SLS in Fokus, Demokratov ter Resnice. Na njem bi volivke in volivce povprašali, ali so za to, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti državljani Slovenije ali druge države članice EU, ne pa tudi državljani tretjih držav. Parlamentarna zakonodajnopravna služba (ZPS) je opozorila, da je glede tega vprašanja DZ že odločil.
Sredi junija je namreč sprejel spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki ukinjajo volilno pravico državljanom tretjih držav na lokalnih volitvah. S 1. septembrom pa je predviden začetek zbiranja 40.000 podpisov volivk in volivcev za razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonski spremembi. Kot je v svojem mnenju izpostavila ZPS, je za sprejete zakone v pravnem smislu predviden institut naknadnega zakonodajnega referenduma.
Razpis posvetovalnega referenduma pa bi bil po njenem mnenju v nasprotju z 28. členom zakona o referendumu in ljudski iniciativi. Omenjeni člen določa, da lahko DZ razpiše posvetovalni referendum, preden končno odloči o posameznem vprašanju. Tudi v opoziciji so danes poudarjali, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše le za vprašanja, o katerih še ni dokončno odločeno. Kot je poudarila Nataša Sukič (Levica), je "post festum" edina opcija, ki po zakonu vzdrži, naknadni zakonodajni referendum, vse drugo je protizakonito in ustavno sporno. Kar počnejo v koaliciji, je po njenih besedah zrelo za ustavno presojo.
"Delate se norca iz državljank in državljanov, ker jih sprašujete o nečem, kar ste tako že sprejeli, (...) v bistvu pa vas je neskončno strah referenduma o politični policiji," pa je dejala Tereza Novak (Svoboda). Da so v koaliciji in Resnici omenjene tri referendume predlagali z namenom preusmerjanja pozornosti, je menila tudi Jana Jerman (Svoboda). Izvedli bi jih namreč skupaj z zakonodajnim referendumom o noveli zakona o parlamentarni preiskavi in, kot je ugotavljala Jerman, je očitno treba "ustvariti čim več hrupa, različnih kampanj, čim več konfliktov in čim manj jasnega pogovora o tem, kaj si lahko oblast dovoli v razmerju do posameznika". Izbor referendumskih vprašanj po njenih besedah ni naključen, ampak "gre za teme, ki hitro sprožijo strah, jezo, predsodke. In namesto, da bi se pogovarjali o oblasti, se bomo pogovarjali o tujcih."
Po besedah Andreja Poglajna (SDS) posvetovalni referendum res ni obvezujoč, a bo predstavljal jasno izraženo mnenje za vsako vlado. Kot je dejal, je paradoks, da v opoziciji nasprotujejo referendumu o temi, "za katero opozicija oz. njihove oprode v ovčjih oblekah nevladnikov zbirajo podpise". V SDS so poudarjali, da nobena odločitev ni dokončna in da je zakone mogoče spreminjati in jih lahko tudi kadarkoli popravijo v skladu z voljo ljudi. Njihov poslanec Žan Mahnič je prepričan, da bo večina glasovala, da imajo na lokalnih volitvah pravico voliti le državljanke in državljani in se bo prihranilo štiri ali pet milijonov evrov, saj bo po njegovem mnenju nato prevladal razum in se ne bo vztrajalo pri naknadnem zakonodajnem referendumu.
Opozicija ne izključuje možnosti ustavne presoje posvetovalnega referenduma o volilni pravici tujcev
"Zakaj bi imeli štiri referendume v štirih nedeljah, če lahko imamo štiri v eni nedelji," je menil, če je že predlagan referendum o tem, "da ne bi imeli učinkovitih parlamentarnih preiskav, ki bi lahko razkrivale kraje, korupcijo in klientelizem, ki se jo je vaša vodilna klika šla v Gen-I in drugih državnih firmah". Menil je tudi, da lahko koalicija referendum razpiše, ne glede na to, kaj reče "marksistični krožek na Beethovnovi".
Zaradi ostrih besed, ki so letele na ustavno sodišče, je sicer Sukič Mahniča pozvala, naj se opraviči. Ostre izmenjave mnenj, medsebojni očitki, vrsta replik in postopkovnih predlogov so tudi sicer zaznamovali večurno sejo. Predsednik odbora Mahnič je Nataši Sukič izrekel tudi tri opomine in ji s tem odvzel besedo na današnji seji. Kot razlog je navedel, da je med govorom drugih poslancev tem skakala v besedo in jim odgovarjala ter s tem ni prenehala kljub opozorilu.
Sukič je že pred tem opozarjala, da je v današnji razpravi slišala ogromno žaljivega na svoj račun. Poslanka Novak pa je opozorila, da se je ob vsaki razpravi oglašal tudi Poglajen, a ga predsednik odbora ni opozarjal. V razpravi so se poslanci ponovno dotaknili tako argumentov za ohranitev pravice državljanov tretjih držav, da volijo na lokalnih volitvah, kot tudi za spremembo, po kateri te pravice ne bi več imeli.
