Pred torkovim razpisom treh posvetovalnih referendumov koalicija in opozicija ostajata na nasprotnih bregovih. Predmet polemik ostaja predvsem posvetovalni referendum o volilni pravici tujcev, kar je DZ že uredil z zakonom in na kar so opozorili tudi pravniki v DZ. Opozicija medtem ne izključuje možnosti ustavne presoje tega referenduma.
DZ bo na torkovi izredni seji odločal o razpisu posvetovalnih referendumov o pogojevanju socialne pomoči z družbenokoristim delom, o ukinitvi rtv-prispevka in o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, ki jih predlagajo koalicijske stranke in Resnica. V koaliciji pri tem vztrajajo, da želijo volivce povprašati o mnenju o nekaterih ključnih družbenih temah. Poslanec NSi, SLS in Fokus Janez Beja pa je danes očitke o izbiri datuma za posvetovalne referendume sočasno z zakonodajnim referendumom o parlamentarni preiskavi zavrnil z argumentom, da želijo tako prihraniti "kakšen milijon v prazni blagajni".
Kot je pojasnil, bodo namreč s sočasno izvedbo vseh referendumov prihranili nekaj sredstev, potrebnih za njihovo izvedbo. S temami, ki jih nameravajo postaviti pred volivce, pa želijo po njegovih besedah "narediti, kar se dolga desetletja oz. v samostojni Sloveniji še ni naredilo".
Iz opozicijskih strank pa letijo ostre kritike. Menijo namreč, da gre pri predlogih treh posvetovalnih referendumov za poskus mobilizacije desnega volilnega telesa in preusmerjanje pozornosti od zakonodajnega referenduma o parlamentarni preiskavi. Opozicijska poslanca Svobode Lenart Žavbi in SD Luka Goršek sta tako v današnjih izjavah ocenila, da bi bilo smiselno, da se o izvedbi posvetovalnih referendumov, zlasti o volilni pravici tujcev na lokalnih volitvah, izreče ustavno sodišče. Končne odločitve sicer še niso sprejeli, pač pa bo to stvar dogovora med opozicijskimi strankami, sta navedla. Žavbi je obenem menil, da bi sicer že mnenje zakonodajno-pravne službe DZ moralo ustaviti parlamentarno večino. Spremembe zakona o lokalnih volitvah, ki prinaša odvzem volilne pravice na lokalnih volitvah državljanom tretjih držav, je namreč koalicija že sprejela v začetku mandata. A zakon še ni stopil v veljavo, saj je v DZ romala referendumska pobuda, septembra bo steklo zbiranje podpisov za razpis zakonodajnega referenduma. Referendumska zakonodaja pa določa, da lahko DZ posvetovalni referendum razpiše, preden dokončno odloči o posameznem vprašanju.
Na to je v mnenju opozorila tudi zakonodajno-pravna služba DZ, ki je med drugim navedla, da bi bil razpis referenduma z enako vsebino, kot jo že opredeljuje zakon, v nasprotju z referendumsko zakonodajo, kot tudi "z namenom in zasnovo instituta predhodnega posvetovalnega referenduma". Kot je dodal Goršek, upa, da bo v danem primeru prevladala pravna država. Obenem je zatrdil, da sicer v SD nimajo težav s tem, da ljudje izrazijo svoja stališča, a s predlaganimi referendumi želi po njegovem mnenju koalicija pridobiti mnenje ljudi, ki bi koaliciji pri nekaterih vprašanjih služila kot podlaga za spreminjanje zakonodaje, ki bo "več kot očitno protiustavna".
Tudi vodja poslancev Levice in sookordinatorica stranke Asta Vrečko je danes poudarila pomen referendumskega odločanja. To je po njenih besedah vrh političnega odločanja, ki daje mnenje državljanov o smeri države, prav zato pa ga je treba "pazljivo uporabljati". "Kadar kadar sprašujemo, ali lahko ima manjšina volilno pravico, kadar sprašujemo, kako naj financiramo neodvisne medije, ki so temelj demokracije, in seveda demoniziramo tiste, ki se znajdejo v stiski, torej prejemnike socialne pomoči, usmerjamo gnev in politično os v določene posameznike," je posvarila.
Oster je bil tudi Žavbi, ki je predlagane referendume označil za meglo. "11. oktobra bo izjemno pomemben zakonodajni referendum na temo politične policije, kjer je ključno, da večina državljank in državljanov izjemno škodljiv in represivni zakon zavrne," je menil. Zatrdil je, da jih v stranki ni strah ljudske volje, bi pa se te po njegovih besedah morali bati vladajoči. Če namreč drži teza, da imajo običajno vlade v prve pol leta mandata najvišjo podporo, potem trenutni trendi v merjenjih javnega mnenja kažejo, da bo aktualna vlada prva, ki bo "imela podporo v minus", je dejal Žavbi.
Poslanec NSi, SLS in Fokus Beja pa je o žuganju z izrekanjem ustavnega sodišča dejal, da bo očitno treba v tem mandatu ustanoviti še dva ali tri ustavna sodišča, da bodo lahko obravnavala vse zadeve, ki romajo v njihovo presojo. O posvetovalnem referendumu o volilni pravici tujcev je tako med drugim poudaril, da "moramo poskrbeti za slovenske državljane". "Mi ne jemljemo pravice, samo državljani morajo postati, pa ne želijo," je strnil njihovo stališče.
