"Kar nekaj časa sem bila tiho (s troli in napsihiranim blatom na družbenih omrežjih se mi da vedno manj ukvarjati), a zdaj je vendarle treba nekaj povedati. Včasih se zdi, da je slovenska politična razprava pristala na najglobljem dnu, ki pa to verjetno še ni. Čim bolj nenavadna je obtožba, tem samozavestneje jo izrečejo. Tako so nekateri prišli tudi do bizarne ideje, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar – nič manj kot vohunka. Vohunka! Resno? Je kje še kakšna meja morda? Dajte, no. Mislite, da bi Sova to nekaj let kar mirno gledala in dopuščala? Mislite, da je predsednica popolnoma poblaznela, da bi se s tem hecala??? Zakaj torej šele zdaj vsa ta gonja? A ja, predsedniške volitve se bližajo. In nekdo si želi – glej no glej – podrediti tudi to institucijo.
Trditev, da je predsednica vohunka, bi bila skoraj komična, če ne bi bila del precej bolj resnega značaja in namena sistematičnega spodkopavanja zaupanja v institucije. Brez dokazov. Predsednica republike je lahko komu všeč ali ne. Lahko se z njenimi odločitvami strinjamo ali ne. Lahko jo kritiziramo glasno, ostro in brez rokavic. Toda med politično kritiko in risanjem zarot je vendarle nekaj dolgih kilometrov razlike. In ko napadi niso usmerjeni samo v predsednico, temveč tudi v Ustavno sodišče pa še kam, postane zadeva še bolj zgovorna. Institucije niso svete krave in nikakor ne smejo biti nad kritiko, so pa temelj demokracije. Če jih bomo ob vsaki odločitvi, ki nam ni všeč, razglasili za zarotniške, politično kontaminirane ali celo za nekakšen tajni servis, bomo kmalu ostali z zelo "zanimivo" državo: vsi bodo imeli neke svoje "resnice", pa kar vsevprek in brez dokazov, samo da se pljuva. Kot bi bili na tekmovanju kdo bo uspel naplesti čim bolj ogabno greznico."
Vir: Facebook
