Marko Crnkovič
Težko rečem, ali gre za duhovitost ali za jezikovno nevednost, toda v vsakem primeru mi je všeč ta namerna ali spontana pogruntavščina današnje mladine, da slaščičarni Ilich rečejo Ilić.
V nadaljevanju preberite:
- Ne spomnim se točno, kdaj je to bilo, toda da se s sladoledarjenjem nekaj dogaja, sem zaslutil, ko so v slaščičarnah in na štantih začeli streči predimenzionirane kepice.
- Nekoč je bila kepica količina, ki jo je bilo mogoče zajeti v (poravnano) zajemalko za sladoled. Bilo je logično, da si si privoščil dve ali tri kepice. Danes pa je kepica približno trikrat več sladoleda kot nekoč. (Verjetno pa je tudi več kot trikrat dražja, če bi cene revalorizirali.)
- Ena današnja kepica je toliko sladoleda, da ga včasih ne morem pojesti. Čisto v stilu samopostrežnega bifeja v all-inclusive hotelu ali v all-you-can-eat kitajski grajzlariji. Če naročiš pol-pol — torej dva okusa —, pa dobiš še več. In seveda tudi več plačaš kot za en okus. Nikoli ne bom razumel tega marketinga.
- Ne spomnim se točno, kdaj je to bilo, toda da se s sladoledarjenjem nekaj dogaja, sem zaslutil, ko so v slaščičarnah in na štantih začeli streči predimenzionirane kepice.
- Nekoč je bila kepica količina, ki jo je bilo mogoče zajeti v (poravnano) zajemalko za sladoled. Bilo je logično, da si si privoščil dve ali tri kepice. Danes pa je kepica približno trikrat več sladoleda kot nekoč. (Verjetno pa je tudi več kot trikrat dražja, če bi cene revalorizirali.)
- Ena današnja kepica je toliko sladoleda, da ga včasih ne morem pojesti. Čisto v stilu samopostrežnega bifeja v all-inclusive hotelu ali v all-you-can-eat kitajski grajzlariji. Če naročiš pol-pol — torej dva okusa —, pa dobiš še več. In seveda tudi več plačaš kot za en okus. Nikoli ne bom razumel tega marketinga.
Obiščite spletno stran brez oglasov.
