V Evropi se vsak dan na milijone ljudi po delu, šoli ali študiju vrne domov, kjer najdejo varnost, toplino in stabilnost. Vendar številne za vrati čakajo negotovost, prenatrpanost, vlažni zidovi ali pa sploh nič.
V zadnjem desetletju so se cene stanovanjskih nepremičnin po vsej Evropi zvišale za več kot 60 %, najemnine pa so se povečale za približno 20 %. To negativno vpliva na življenje ljudi: skoraj 17 % Evropejcev živi v prenatrpanih stanovanjih, skoraj vsak deseti pa si ne more privoščiti ogrevanja svojega doma. Približno milijon ljudi doma sploh nima.
To ni le nedelovanje trga. To je socialna kriza.
Družine so prisiljene izbrati med najemnino in ogrevanjem. Mladi so izključeni iz stanovanjskega trga, še preden sploh zaživijo odraslo življenje. Za naše skupnosti bistveni delavci, kot so učitelji, medicinske sestre in policisti, so izrinjeni iz krajev, kjer delajo. In prepogosto ljudje postanejo brezdomci, ker nihče ne ukrepa pravočasno.
Tega v Evropi ne moremo sprejeti in tudi ne bomo sprejeli.
Zato sem decembra 2025 predstavil prvi evropski načrt za cenovno dostopna stanovanja. Ta načrt je poziv vladam, vlagateljem, industriji in skupnostim, naj ukrepajo skupaj in takoj.
Stanovanjska politika ostaja predvsem v pristojnosti nacionalnih in lokalnih organov. Vendar Evropa ni več le opazovalec. EU prinaša moč, usklajevanje in obseg.
Najprej so potrebne naložbe, in sicer hitro.
Omilili smo pravila o državni pomoči, da se lahko javne naložbe v cenovno dostopna stanovanja izvedejo zdaj in ne šele čez več let. Na ravni EU je bilo mobiliziranih že več kot 43 milijard evrov, na voljo pa bo še več sredstev. Skupaj z Evropsko investicijsko banko in nacionalnimi spodbujevalnimi bankami vzpostavljamo vseevropsko naložbeno platformo za sprostitev javnega in zasebnega kapitala, usmerjenega v cenovno dostopna in trajnostna stanovanja, študentske nastanitve in reševanje brezdomstva.
Vendar morajo naložbe služiti ljudem in ne špekulacijam.
Evropa potrebuje odgovorne vlagatelje, ki gradijo kakovostne domove po poštenih cenah. Ne potrebuje tistih, ki se s pomanjkanjem stanovanj zgolj okoriščajo. Zato bomo analizirali stanovanjske špekulacije po vsej Evropi in ukrepali tam, kjer trgi ne delujejo. Spodbujali bomo naložbene modele, pri katerih so ljudje pomembnejši od kratkoročnih koristi.
Obenem moramo graditi več in pametneje.
Evropa ima delavce, materiale in strokovno znanje, potrebujemo pa hitrost in usklajevanje. Z evropsko strategijo za gradnjo stanovanj bomo usposobljene delavce in sredstva lažje premestili tja, kjer so najbolj potrebni, harmonizirali standarde, zmanjšali birokracijo ter razširili inovativne rešitve na področju gradnje in prenove.
Za rešitev stanovanjske krize v Evropi je treba ukrepati na vseh ravneh
Vendar sama gradnja ne bo rešila krize.
Medtem ko je preveč ljudi brez doma, ostaja preveč obstoječih domov praznih. Približno 20 % evropskega stanovanjskega fonda je nezasedenega. To je nesprejemljivo. Nacionalne in lokalne organe pozivamo k ukrepanju, Evropa pa jih bo podpirala pri prenovi, spremembi namena in spodbujanju zasedenosti praznih domov.
Zaščititi moramo tudi skupnosti, ki so pod pritiskom. Ljudi ne bi smeli izriniti iz njihovih mest in sosesk. Zato bomo zakonsko uredili kratkoročne najeme in organom zagotovili orodja za ukrepanje tam, kjer je stanovanjski pritisk največji, pri tem pa ne bomo prepovedali odgovornega turizma.
Ljudi moramo postaviti na prvo mesto.
Države članice pozivamo, naj okrepijo prizadevanja za boj proti brezdomstvu ter pri dostopu do stanovanj dajo prednost mladim in študentom. Evropa bo ta prizadevanja podprla s ciljno usmerjenim financiranjem in podporo, pri tem pa je vodstvo na vseh ravneh bistvenega pomena.
Ta načrt bo uspešen le, če bomo namesto razdrobljenosti izbrali enotnost in ukrepanje namesto odlašanja. Zato ustanavljamo evropsko stanovanjsko zvezo in letos sklicujemo evropski vrh o stanovanjih.
Voditelji po vsej Evropi morajo narediti korak naprej, ne le z izjavami, temveč tudi z odločitvami.
Stanovanjska kriza za Evropo ni neobvladljiva. Je posledica izbir in jo lahko z izbirami rešimo.
To je priložnost, ki je ne smemo zamuditi.
To mora biti trenutek, ko v Evropi resnično začnemo sodelovati, da bi našim mladim dali upanje, pomagali našim delovno aktivnim družinam in dali dom vsem.
