Sanja Verovnik
Evropska komisija namerava mestom po vsej Evropski uniji pomagati pri omejevanju negativnih vplivov kratkotrajnih najemov stanovanj, kakršne ponujajo platforme Airbnb, Booking in druge. Cilj napovedanih ukrepov je zajeziti naraščajoče stanovanjske stroške in preprečiti izrinjanje prebivalcev iz urbanih območij, je dejal evropski komisar za stanovanja Dan Jørgensen. Ob tem je poudaril, da Komisija ne namerava prepovedati kratkotrajnih najemov, saj ti prinašajo tudi pomembne gospodarske koristi, zlasti za turizem. Vendar pa so v številnih mestih povzročili izrazit pritisk na stanovanjski trg, zaradi česar si lokalni prebivalci bivanja v lastnem mestu pogosto ne morejo več privoščiti.
Evropska komisija bo zato še letos predstavila zakonodajni predlog, ki bo opredelil merila za območja z izrazito stanovanjsko stisko. Za ta območja bo pripravljen nabor ukrepov za regulacijo kratkotrajnih najemov, med katerimi se bodo mesta lahko samostojno odločala, katere bodo uporabila.
"Prihajajoča evropska direktiva temelji na razbremenjevanju neprofesionalnih gostiteljev, slovenski zakon pa teh razlik ne priznava"
Na napovedi iz Bruslja so se že odzvali tudi v Združenju sobodajalcev Slovenije, kjer so do smeri evropskih razprav previdno kritični, še ostreje pa nasprotujejo noveli Zakona o gostinstvu, ki je v Sloveniji začela veljati z začetkom letošnjega leta. Ta med drugim predvideva vzpostavitev seznama t. i. rizičnih občin, v katerih bi bilo kratkotrajno oddajanje lahko omejeno na največ 60 dni letno, seznam pa naj bi bil znan predvidoma do konca aprila.
Jasna ločitev med neprofesionalnimi in profesionalnimi ponudniki
Sobodajalci poudarjajo, da zadnje izjave Jørgensena nakazujejo pomembne spremembe v urejanju dejavnosti kratkotrajnih najemov na ravni Evropske unije. Kot pravijo, gre za prvo resno sistemsko obravnavo tega področja na ravni EU, saj je bil imenovan tudi prvi evropski komisar za stanovanja, obenem pa se pripravlja ambiciozen načrt za cenovno dostopna stanovanja. Po njihovem mnenju se v javnih razpravah prepogosto izpostavljajo zgolj politična sporočila, brez razumevanja nastajajočega normativnega okvira. Zato menijo, da nova evropska ureditev ne pomeni enotne in splošne prepovedi kratkotrajnih najemov, temveč temelji na postopni in sorazmerni regulaciji, ki upošteva razlike med državami, lokalnimi skupnostmi in vrstami ponudnikov.
Kot poudarjajo, se evropski okvir oblikuje na treh vsebinskih stebrih. Prvi je v Sloveniji že uveljavljena davčna direktiva, ki zagotavlja preglednost prihodkov prek poročanja platform. Drugi steber predstavlja uredba o izmenjavi podatkov med platformami in nacionalnimi registri, ki bo v celoti pri nas začela veljati maja letos. Njen namen je omogočiti učinkovit nadzor in oblikovanje politik na podlagi realnih podatkov. Tretji steber pa bo nova direktiva o kratkotrajnih najemih, ki je še v pripravi in naj bi postavila skupne evropske temelje za opravljanje te dejavnosti.
Po oceni sobodajalcev bo osrednje izhodišče nove direktive jasna ločitev med neprofesionalnimi in profesionalnimi ponudniki. Poudarjajo, da evropski predlogi izhajajo iz načela sorazmernosti, po katerem občasno oddajanje v manjšem obsegu ne bi smelo biti obremenjeno z enakimi zahtevami kot obsežna komercialna dejavnost. Neprofesionalni gostitelji naj bi bili časovno omejeni na določeno število dni v letu in na največ dve nastanitveni enoti, ob tem pa bi bili deležni minimalne regulacije. Strožji režimi, vključno z licencami in obveznimi registracijami, bi bili po njihovem mnenju upravičeni zgolj za profesionalne ponudnike.
Ali Slovenija tvega evropske sankcije?
Sobodajalci ob tem poudarjajo, da evropski predlogi sicer priznavajo pravico lokalnih skupnosti, da zaradi javnega interesa omejujejo dejavnost kratkotrajnih najemov, vendar le na podlagi preverljivih podatkov, jasno utemeljenih analiz in geografskih omejitev. Takšni ukrepi po njihovem mnenju ne smejo biti splošni ali pavšalni.
Po opozorilih združenja je prav tu ena največjih težav slovenske ureditve. Poudarjajo, da novela Zakona o gostinstvu ne razlikuje med občasnim oddajanjem in profesionalno dejavnostjo, temveč vse ponudnike sili v statusno profesionalizacijo. To po njihovih besedah pomeni obvezno registracijo dejavnosti, plačevanje prispevkov skozi vse leto, izpolnjevanje zahtev, ki so primerljive s hotelskimi standardi, ter dodatne davčne in administrativne obremenitve, kar je po njihovem mnenju v evropskem prostoru izjema in ne pravilo. Opozarjajo tudi na splošne časovne omejitve dejavnosti v t. i. kritičnih občinah, ki jih predvideva novela zakona. Po njihovem mnenju so takšne omejitve vprašljive tudi za profesionalne ponudnike, še posebej ob dejstvu, da zakon hkrati zahteva celoletno registracijo dejavnosti. Kot poudarjajo, gre za notranjo neskladnost zakonodaje, ki ustvarja dodatno pravno negotovost. Posebej kritični so do neskladnosti slovenske ureditve z evropsko uredbo o zbiranju in izmenjavi podatkov. Poudarjajo, da Slovenija še nima vzpostavljenega sistema identifikacije na ravni posamezne nastanitvene enote niti enotne vstopne točke za izmenjavo podatkov s platformami, kar pomeni, da država ne bo imela ustreznih statističnih podlag za utemeljevanje omejitev. Po njihovem mnenju Slovenija s tem že tvega evropske sankcije.
Opozarjajo tudi na problematično uporabo cen nepremičnin kot ključnega kriterija za omejevanje dejavnosti. Po njihovih navedbah študije, ki so podlaga za prihodnjo evropsko direktivo, ne potrjujejo neposrednega vpliva kratkotrajnih najemov na rast cen nepremičnin. Kljub temu pa slovenska ureditev predvideva omejitve, še preden so bile sprejete ustrezne vladne uredbe in strokovne podlage. Združenje zato že več kot mesec dni opozarja na, kot pravijo, normativni kaos, ki ga je povzročila uveljavitev novele Zakona o gostinstvu brez ključnih izvedbenih pravilnikov. Poudarjajo, da ponudniki ne morejo zagotoviti zakonitega poslovanja, saj manjkajo osnovna pravila za izvajanje zakona, v takšnih razmerah pa je bil celo AJPES prisiljen preložiti posodobitev nacionalnega registra nastanitvenih obratov. Po njihovi oceni država z zdajšnjo ureditvijo ne le odstopa od nastajajočih evropskih smernic, temveč se pomika v regulativno slepo ulico, ki bo zahtevala nove in obsežne popravke zakonodaje. Ker prihajajoča evropska direktiva temelji na razbremenjevanju neprofesionalnih gostiteljev, slovenski zakon pa teh razlik ne priznava, sobodajalci poudarjajo, da je odlog uveljavitve novele zakona do jeseni edini razumen in strokovno utemeljen ukrep za zaščito slovenskega turizma in pravne varnosti ponudnikov.
