Sanja Verovnik
"Uveljavitev novele Zakona o gostinstvu je z novim letom prinesla normativni kaos," zatrjujejo v Združenju sobodajalcev Slovenije, Zavodu Gostoljubnost slovenskih domov in Združenju lastnikov nepremičnin (ZLAN), saj naj bi, kot menijo, presenetila celo njene predlagatelje. Omenjene organizacije znova opozarjajo na nevzdržne razmere in pravno negotovost, ki naj bi ju povzročili Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport (MGTŠ) ter Ministrstvo za solidarno prihodnost (MSP).
"Predstavniki ponudnikov smo že večkrat opozarjali na nefunkcionalnost zakona in nerazumno kratke roke njegove uveljavitve. Na delovnem sestanku 12. januarja je ministrstvo obljubilo pisne odgovore na naše zahteve in vprašanja, vendar jih do danes nismo prejeli. Zato na pristojne organe vlade naslavljamo dopis, v katerem opozarjamo na nevzdržno stanje," poudarjajo.
Normativni vakuum in pravni kaos pri označevanju obratov
Po njihovih navedbah je novela Zakona o gostinstvu (ZGos-1) s 1. januarjem razveljavila skoraj vse temeljne pravilnike, ki urejajo poslovanje zasebnih ponudnikov nastanitev, vključno s pravilnikom o minimalnih tehničnih pogojih in pravilnikom o kategorizaciji. Nobeden od nujno potrebnih nadomestnih pravilnikov pa do danes še ni bil sprejet, opozarjajo.
"Trenutno stanje predstavlja nesprejemljivo omejevanje gospodarske pobude, saj ponudniki zasebnih nastanitev nimajo pravne podlage ne za registracijo dejavnosti ne za redno poslovanje. Ne morejo namreč zagotoviti skladnosti s pogoji poslovanja, ki jih zahteva sam zakon," poudarjajo.
Ob tem izpostavljajo tudi absurdno situacijo glede označevanja obratov: "MGTŠ je v medijih obljubljalo nalepke za označevanje obratov v večstanovanjskih stavbah v drugi polovici januarja, medtem ko ustrezen pravilnik sploh še ni v javni obravnavi. Kljub temu pa zakon že predvideva globe do 6.000 evrov za njihovo neuporabo." Zato odgovorne pozivajo k jasnim zagotovilom o nekaznovanju v času pravnega vakuuma ter zahtevajo določitev šestmesečnega prehodnega obdobja za sprejem in uveljavitev vseh podzakonskih aktov.
Sobodajalci od odgovornih zahtevajo pojasnila, zakaj novela zakona ne izpolnjuje evropskih obveznosti in kdaj jih nameravajo izpolniti
"Zahtevamo transparentnost in strokovni dialog"
"Uveljavitev nefunkcionalnega zakona je očitno najbolj presenetila prav njegove predlagatelje. Ne le da nimajo pripravljenih podzakonskih aktov, tudi številna vprašanja sobodajalcev ostajajo nepojasnjena, zlasti na področju pridobivanja soglasij, kjer zakon uvaja neživljenjske pogoje in drakonske kazni," poudarjajo podpisniki izjave.
Ob tem menijo, da nefunkcionalnega zakona ni mogoče nepremišljeno in na hitro popravljati zgolj s pravilniki. Zato zahtevajo transparentno javno obravnavo v skladu z Resolucijo o normativni dejavnosti (ReND), kar vključuje najmanj 30-dnevni rok za javno obravnavo tehnično zahtevnih aktov ter objavo zaključnih poročil z jasno opredelitvijo do vseh prejetih pripomb.
Po njihovem mnenju je zdaj tudi povsem jasno, da Slovenija z novelo Zakona o gostinstvu ne izpolnjuje krovne evropske regulacije. To naj bi potrjevala tudi napovedana posodobitev registra pri Ajpes, ki ne uvaja identifikacijskih številk na ravni posamezne nastanitvene enote, hkrati pa uvaja dodatne administrativne ovire, neskladne z evropsko uredbo.
Takšno stanje po njihovih navedbah neposredno ogroža poslovanje približno 4.500 slovenskih ponudnikov nastanitev z več apartmaji ali sobami (okoli 35 % vseh), ki so zdaj prepuščeni odločitvam Evropske komisije, če bo ta rezervacijskim platformam po 20. maju omogočila oglaševanje tudi v državah, ki uredbe niso implementirale.
"Ni zanemarljivo dejstvo, da Slovenija brez implementacije evropske uredbe o souporabi podatkov nima niti z evropskimi smernicami skladne statistične podlage za morebitno časovno omejevanje dejavnosti," opozarjajo. Zato od odgovornih zahtevajo pojasnila, zakaj novela zakona ne izpolnjuje evropskih obveznosti in kdaj jih nameravajo izpolniti.
Njihovo sklepno opozorilo se glasi: "Trenutna situacija ubija dejavnost sobodajalstva." Predstavniki zasebnih ponudnikov nastanitev opozarjajo na očitno načrtno dušenje dejavnosti v negotovosti normativnega kaosa in administrativnih zank, ki se odvija ravno v času vrhunca zimske sezone in novoletnih praznikov. Po njihovem mnenju gre za za sodobno evropsko državo nesprejemljiv politični proces proti malim gospodarskim subjektom, ki postajajo tarča stranskih političnih agend.
"Zasebne nastanitve so med Slovenci najbolj priljubljena oblika preživljanja dopusta. Gre za dejavnost z izrazitimi multiplikativnimi učinki, ki v slovensko gospodarstvo letno prinese okoli milijardo evrov prihodkov ter pomembno prispeva k družinskim, lokalnim in državnemu proračunu. To je eden ključnih stebrov turizma, ki je v drugem četrtletju lanskega leta državo celo obvaroval pred recesijo," še poudarjajo.
