(ANALIZA) Konflikti, histerija, kadrovske čistke, protesti, avtoritarizem. Kaj se zgodi, ko oblast prevzame Janša?

Matej Grošelj Matej Grošelj
18.05.2026 04:30
Do knjižnice priljubljenih vsebin, ki si jih izberete s klikom na ♥ v članku, lahko dostopajo samo naročniki paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Glasovno poslušanje novic omogočamo samo naročnikom paketov Večer Plus in Večer Premium.
NAROČI SE
Poslušaj
Janez Janša se vrača na oblast.  
Janez Janša se vrača na oblast.  
Primož Lavre
Tri Janševe vlade so v dveh desetletjih pustile globok pečat v slovenski politiki in družbi. Od prvega mandata, ki je odprl kulturno-ideološko fronto ter sprožil obsežno politično kadrovanje v državnih podjetjih, policiji in medijih, do druge vlade v času finančne krize, ko so državo pretresli množični protesti in uničujoče poročilo KPK, ter tretjega mandata med epidemijo covida, zaznamovanega z vladanjem z odloki, ostrimi napadi na medije, konflikti z evropskimi institucijami in policijsko represijo nad protestniki. Analiza ključnih političnih procesov kaže skupni imenovalec vseh treh obdobij: močno personalizacijo oblasti, sistematično podrejanje državnih podsistemov in stopnjevanje konflikta z nasprotniki. Ko bo Janez Janša še četrtič postal predsednik vlade, se bo v Slovenijo vrnil politični model, ki je državo najbolj polariziral.
Ste že naročnik? Prijavite se tukaj.

Preberite celoten članek

Sklenite naročnino na Večerove digitalne pakete.
Naročnino lahko kadarkoli prekinete.
  • Obiščite spletno stran brez oglasov.
  • Podprite kakovostno novinarstvo.
  • Odkrivamo ozadja in razkrivamo zgodbe iz lokalnega in nacionalnega okolja.
  • Dostopajte do vseh vsebin, kjerkoli in kadarkoli.

povezani prispevki

Sposojene vsebine

Več vsebin iz spleta