"Pozivi k pritiskom civilne družbe na poslance so, na primer, po novem kazenskopravno pregonljive grožnje in žalitve. Ampak tu se moramo vprašati: kaj je tu v resnici novega, presenetljivega? Ali volivci zmagovite Janševe koalicije pred volitvami česa niso vedeli? Jih je res kdo zavedel ali celo izdal? Nak, vse s(m)o vedeli. /.../
Ali sta Černač in njegova stranka kdaj izkazovala privrženost civiliziranemu dialogu z drugače mislečimi? Spomnimo: na omrežju X je ta strumni Janšev vojščak Roberta Goloba označil za nič manj kot 'gnoj od človeka' in ga posredno primerjal s Hitlerjem. Krščanski demokrati so ga najbrž za uho … /.../
Ne gre se torej slepiti, da so Stevanovićeve algoritemske vizualije, Logarjevo mostograditeljstvo, Lotričeva skrb za male podjetnike ali Vrtovčevi pogledi v nebo zavedli volivce. Nak, ljudje so jih volili, vedoč, kdo so in kaj so, a kaj, ko je tako lepo verjeti zvenečim obljubam in imeti v mislih zgolj svoj parcialni interes, ne glede na dolgoročne posledice politike, ki gradi na interesih peščice izbranih. V ta namen si je seveda treba pokriti oči in ušesa. Strast do nevednosti je namreč učinkovita strategija, ki se pogosto napaja iz strahu in preračunljivosti, je v svoji odlični knjigi že pred časom ugotavljala dr. Renata Salecl. Nenazadnje nam tudi zgodovina razkriva, da so ljudje pogosto vedeli ali predvidevali, kaj se bo zgodilo, a so si pred resnico raje zatiskali oči. Bili so 'varovalno neumni', kot je tovrstno strategijo opisal že George Orwell.
Zakaj politiki tako radi menjajo dlako, pa sploh ni vprašanje. 'Težko je človeka pripraviti do tega, da nekaj razume, če je njegova plača odvisna od tega, da tega ne razume,' je zapisal eden najpomembnejših ameriških družbenokritičnih pisateljev 20. stoletja, novinar in aktivist Upton Sinclair."
Vir: Dnevnik
