Mitja Sagaj
Tesla bo v Sloveniji začela uvajati sistem Full Self-Driving (Supervised), s katerim lahko avtomobil sam opravi velik del vožnje od začetka do cilja. Slovenija se je s tem uvrstila med prve evropske države, ki so sistem dovolile. Toda njegovo ime lahko zavede; Tesla še vedno ni avtonomen avtomobil, voznik pa mora ves čas spremljati promet in ostaja odgovoren za vožnjo. Preverili smo, kaj prihod FSD dejansko pomeni za slovenske voznike in kako je sistem dobil zeleno luč.
Tesla je sporočila, da je za uporabo sistema Full Self-Driving (Supervised), krajše FSD, dobila regulativno zeleno luč tudi v Sloveniji. Funkcijo naj bi v združljivih avtomobilih začela aktivirati v prihodnjih dneh s programsko posodobitvijo na daljavo.
FSD voznikove odgovornosti ne zmanjšuje in voznika ne nadomešča
Zdaj je znano tudi, kako je do odobritve prišlo. Javna agencija Republike Slovenije za varnost prometa (AVP) je za Večer potrdila, da je 7. septembra priznala začasno evropsko homologacijo, ki jo je aprila izdal nizozemski homologacijski organ RDW. Slovenija sistema torej ni homologirala na novo, ampak je priznala že izdano začasno nizozemsko homologacijo. S tem se je pridružila Nizozemski, Litvi, Estoniji, Danski in Belgiji.
Za slovenske lastnike tesel je to precej večja sprememba od običajne programske posodobitve. Avtomobil bo lahko ob vključeni funkciji prevzel krmiljenje, pospeševanje in zaviranje ter opravljal tudi zahtevnejše manevre v prometu.
Toda najpomembnejši del imena nove funkcije ni v avtonomni vožnji, temveč v dodatni oznaki Supervised, kar pomeni, da bo ta na voljo le pod nadzorom. Vprašanje, ali bodo tesle v Sloveniji zdaj lahko vozile same, ima tako dva odgovora: da in ne. Voznik lahko avtomobilu določi cilj, sistem FSD pa nato prevzame velik del praktičnega upravljanja vozila. Lahko sledi načrtovani poti, krmili, pospešuje in zavira ter menja vozne pasove.
To je velik korak naprej v primerjavi s klasičnim prilagodljivim tempomatom ali sistemom za ohranjanje voznega pasu. Ne pomeni pa, da lahko voznik med potjo zaspi, bere elektronsko pošto ali gleda film.
AVP poudarja, da kljub imenu Full Self-Driving ne gre za popolnoma avtonomno oziroma samovozeče vozilo. Voznik mora ves čas spremljati promet in delovanje sistema, biti pripravljen nemudoma prevzeti upravljanje ter še naprej odgovarja za varno vožnjo. Oziroma z drugimi besedami – avtomobil lahko opravi zelo velik del dela voznika, vendar voznik še vedno ostaja voznik.
FSD je uradno sistem druge ravni
AVP je za Večer potrdila, da je FSD Supervised v homologacijski dokumentaciji opredeljen kot sistem za pomoč vozniku ravni SAE 2 (od skupaj šestih stopenj te lestvice združenja avtomobilskih inženirjev) in sistem DCAS – Driver Control Assistance System. Še pomembnejša je podrobnost, da je vozilo v homologaciji opredeljeno kot neavtomatizirano, FSD pa ni opredeljen kot ADS oziroma Automated Driving System.
Kdo odgovarja, če FSD naredi napako?
To je morda najpomembnejše vprašanje za voznika. Odgovor AVP je nedvoumen: FSD voznikove odgovornosti ne zmanjšuje in voznika ne nadomešča.
Človek mora tudi ob vključenem sistemu ves čas spremljati promet in biti pripravljen takoj prevzeti nadzor.
Če bi torej Tesla z vključenim FSD napačno ocenila položaj v križišču, voznik pa ne bi posredoval, ga dejstvo, da je avtomobil v tistem trenutku upravljala programska oprema, ne razbremeni odgovornosti. Pri škodi, povzročeni tretjim osebam, še vedno velja sistem obveznega avtomobilskega zavarovanja.
Bolj zapleteno bi lahko postalo, če bi bilo mogoče dokazati, da je nesrečo povzročila napaka programske ali strojne opreme. Takrat se lahko poleg vprašanja voznikove odgovornosti odpre tudi vprašanje odgovornosti proizvajalca. Takšni primeri bodo z vse večjo avtomatizacijo avtomobilov postajali pravno vse pomembnejši.
Pri drugi ravni lahko avtomobil istočasno nadzira vzdolžno in prečno gibanje – torej denimo krmili ter pospešuje in zavira –, vendar mora človek še vedno spremljati okolico. Zato je Teslino marketinško ime, kar bi lahko prevedli kot popolnoma samostojna vožnja, precej ambicioznejše od pravnega statusa tehnologije, ki prihaja v Slovenijo.
Kako je Tesla sploh dobila dovoljenje?
Ključni korak je letos naredil nizozemski homologacijski organ RDW. Ta je 10. aprila 2026 izdal začasno evropsko homologacijo FSD Supervised. Pred tem je sistem več kot leto in pol preverjal na preskusnih stezah in v dejanskem cestnem prometu. Po podatkih, ki jih navaja AVP, je bilo opravljenih več kot 3000 ur preskušanj in več kot 1000 testnih voženj, pri presoji pa so uporabili tudi podatke iz približno 1,8 milijona kilometrov evropskih voženj s FSD.
Pravna podlaga za takšen postopek je 39. člen evropske uredbe 2018/858. Ta omogoča homologacijsko obravnavo novih tehnologij, ki še niso v celoti zajete z veljavnimi evropskimi tehničnimi zahtevami. Dokler o odobritvi ne bo odločeno na ravni celotne Evropske unije, lahko posamezne članice začasno homologacijo priznajo za svoje ozemlje. In prav to je naredila Slovenija.
AVP je priznanje formalizirala 7. septembra s pisnim aktom, naslovljenim na nizozemski RDW. Pravna podlaga je peti odstavek 39. člena omenjene evropske uredbe.
AVP tesle ni preizkušala na slovenskih cestah
AVP pred priznanjem ni izvedla lastnega programa testiranja FSD na slovenskih cestah. Kot pojasnjujejo na agenciji, so se pri odločanju oprli na homologacijsko dokumentacijo ter tehnično in varnostno presojo nizozemskega RDW. Od Nizozemcev so pridobili tudi dodatna pojasnila o nadaljnjem nadzoru, spremljanju sistema v uporabi, poročanju in obravnavanju morebitnih varnostnih težav. Slovenski regulator torej ni ponavljal obsežnega testiranja, ki ga je že opravil homologacijski organ druge članice EU.
Pri postopku je sodelovalo tudi ministrstvo za infrastrukturo in energetiko, ki je bilo z njim seznanjeno in je AVP posredovalo svoje stališče. Ministrstvo je aktivnosti AVP podprlo ter ocenilo, da se lahko agencija pri presoji opre na rezultate nizozemskega regulatorja. Soglasje policije, zavarovalnic ali drugih institucij za takšno priznanje ni bilo potrebno.
AVP v aktu o priznanju tudi ni določila dodatnih slovenskih omejitev glede posameznih cest, območij, hitrosti ali vremenskih razmer za takšno vožnjo. To pa še vedno ne pomeni, da lahko voznik FSD uporablja kjerkoli in kakorkoli. Priznanje velja samo za vozila in različice sistema, ki jih zajema nizozemska homologacija, ter znotraj določenih meja delovanja sistema. Pri vsem pa je treba upoštevati tudi navodila proizvajalca. AVP torej nizozemske homologacije ni niti razširila niti spremenila.
Katere tesle z novo funkcionalnostjo?
Na to vprašanje za zdaj niti AVP nima natančnega odgovora. Agencija v postopku ni določala števila avtomobilov, na katerih bo funkcija aktivirana. Pojasnjuje, da bo možnost uporabe odvisna od konkretne konfiguracije vozila, njegove strojne in programske opreme ter Teslinih pogojev. AVP zato trenutno ne more zanesljivo oceniti, koliko tesel v Sloveniji bo dejansko dobilo FSD.
Človek proti stroju: Je FSD varnejši od človeka?
Tesla trdi, da je. Pri takšnih navedbah je potrebna previdnost, saj velik del statistik o varnosti FSD objavlja proizvajalec sam, primerjanje kilometrov, prevoženih z različnimi sistemi in v različnih prometnih razmerah, pa ni nujno neposredno.
Pomembno pa je, da nizozemska odobritev ni temeljila samo na Teslinih trditvah. RDW je opravil lastna preskušanja ter neodvisno preverjal podatke in analize proizvajalca. Evropski regulatorji bodo sistem spremljali tudi po prihodu na ceste. Prav zato mora Tesla nizozemskemu regulatorju zdaj poročati mesečno.
Slovenija bo pri tem zanimiv preizkus – tudi zato, ker AVP pred odobritvijo ni izvajala ločenega testiranja sistema na naših cestah.
Tesla na slovenski spletni strani navaja, da je za naročnino na širši paket FSD potreben računalnik FSD 3.0 ali novejši, vendar to še ne pomeni, da bo vsako takšno vozilo takoj dobilo vse funkcije FSD Supervised. Lastniki bodo zato najzanesljiveje izvedeli, ali je njihov avtomobil upravičen do funkcije, neposredno prek Tesle oziroma po prejemu ustrezne programske posodobitve.
Tesla za Slovenijo že opisuje možnost mesečne naročnine na FSD, vendar ob našem preverjanju na javni slovenski strani cena še ni bila navedena. Na nekaterih evropskih trgih, kjer je FSD Supervised že na voljo, Tesla zanj zahteva 99 evrov na mesec z DDV. Podoben cenovni model je zato mogoče pričakovati tudi pri nas, vendar slovenske cene do uradne objave Tesle še ne gre šteti za potrjeno.
Kdo bo nadziral Teslo po uvedbi?
Glavno vlogo bo še naprej imel nizozemski RDW. Kot organ, ki je izdal začasno homologacijo, ostaja odgovoren za njen nadzor in spremljanje sistema v uporabi. Po pojasnilih AVP se podatki o delovanju in varnosti še naprej zbirajo in analizirajo, RDW pa je pogostost obveznega poročanja proizvajalca povečal z enkrat letno na enkrat mesečno.
Kaj se bo torej spremenilo na slovenskih cestah?
Če nimate tesle, se za vas zaenkrat ne spreminja skoraj nič. Boste pa na slovenskih cestah lahko srečevali avtomobile, pri katerih bo velik del vozniških odločitev v posameznem trenutku izvajala programska oprema.
Za lastnike združljivih tesel je sprememba precej večja. Prvič bodo lahko pri nas uporabljali sistem, ki je sposoben prevzeti ne samo vzdrževanje hitrosti in smeri, temveč bistveno večji del vožnje. Toda meja ostaja jasna.
Vendar pa to še ni prihodnost, v kateri se usedemo na zadnji sedež in avtomobilu naročimo, naj nas odpelje domov. AVP sama poudarja, da je vozilo tudi s FSD Supervised uradno opredeljeno kot neavtomatizirano.
Morda je zato najboljši opis novega sistema precej manj spektakularen od Teslinega imena – voznik lahko avtomobilu prepusti vse več vožnje, odgovornosti pa še ne.
Tesla slovenskemu AVP ne bo posebej pošiljala rednih poročil. AVP namreč ob priznanju ni uvedla ločene obveznosti neposrednega poročanja proizvajalca slovenskemu regulatorju. Če bi se v Sloveniji zgodil varnostno pomemben dogodek, povezan s FSD, pa bosta AVP in RDW sodelovala in si izmenjala informacije, potrebne za tehnično in regulatorno presojo. To seveda ne spreminja pristojnosti policije in drugih slovenskih organov pri preiskovanju konkretne prometne nesreče.
Izdano dovoljenje ni brezpogojno, in AVP pojasnjuje, da evropska uredba vsebuje varovalne mehanizme za primere, ko bi vozilo ali sistem predstavljal resno tveganje ali bi bila ugotovljena neskladnost. Takrat lahko nacionalni organi sprejmejo korektivne ali omejevalne ukrepe ter o ugotovitvah obvestijo RDW, Evropsko komisijo in druge države članice. Pomemben bo tudi nadaljnji evropski postopek. Če bi Evropska komisija odobritev po 39. členu zavrnila, evropska uredba predvideva tudi prenehanje veljavnosti začasne homologacije.
