Vida Božičko Štajnberger
Na Ptuju se je danes začel že 37. festival Dobrote slovenskih kmetij, ki tudi letos v Minoritskem samostanu združuje najboljše domače prehranske izdelke slovenskega podeželja. Tridnevni festival se je začel s strokovnim posvetom o prehranskih navadah in slavnostnim odprtjem, obiskovalci pa si lahko že od jutranjih ur ogledajo razstavo nagrajenih dobrot ter obiščejo stojnice ponudnikov iz vse Slovenije.
Na dvorišču samostana je že prvi dan zavladalo živahno festivalsko vzdušje. Obiskovalci poudarjajo predvsem pomen domače hrane in ohranjanja tradicije. "Všeč mi je domača ponudba in dobrote kmečkih žena, ki to še ohranjajo. V trgovinah je daleč od domačega, tukaj pa je res vse lokalni," je povedal Aleš iz Radencev, ki je festival obiskal med dopustom na Ptuju. Dodal je, da bo domov odnesel bučno olje, klobase, salame, med in sir. Ob tem pa opozoril tudi na cene kakovostne hrane: "Rad kupim lokalno, ampak ob vsakodnevni potrošnji vedno ne gre, ker je precej drago za delavski razred. Kvalitetna domača hrana bi morala biti dostopnejša."
Med rednimi obiskovalci festivala je tudi Majda, ki prisega na slovenske izdelke in domačo pridelavo. "Velikokrat kupujem pri kmetih, imam pa tudi svoj vrt, da si sama nekaj pridelam. Vse mi je pomembno, da je domače," pravi. Tudi sama opaža rast cen hrane, zaradi česar skuša čim več pridelati sama.
Festival je tudi pomembna priložnost za slovenske kmetije in ponudnike, ki tukaj predstavljajo svoje nagrajene izdelke. Alenka Krabonja s Kmetije Krabonja letos predstavlja sadni kruh z več kot 80 odstotki sadja in ajdov kruh z orehi. Njihov sadni kruh je letos prejel že 35. zlato priznanje. "Velik izziv je prodaja, ker veletrgovci stremijo k poceni hrani, ki ni kvalitetna. S tem izpodrivajo nas, ki delamo na kakovosti," opozarja Krabonja. Kljub temu opaža, da kupci vedno bolj cenijo domačo hrano in prepoznavajo znak Dobrote slovenskih kmetij.
Podobno izpostavlja tudi Miran Kolarič iz Slovenskih goric, ki na festivalu predstavlja bučna olja, semena, namaze in suhomesnate izdelke. "Ta priznanja so dokaz za naše dobro delo. Pomagajo nam preverjati kakovost in veliko pomenijo tudi pri trženju," pravi. Kot največji izziv v kmetijstvu pa vidi tako pridelavo kot prodajo: "Pri pridelavi smo odvisni od vremena in kmetijske politike, pri prodaji pa od velike konkurence, ki je pogosto tudi nelojalna."
V letošnja senzorična ocenjevanja je bilo vključenih kar 885 dobrot iz vse Slovenije. Največ je izdelkov iz žit, sledijo mlečni in mesni izdelki. Letos so organizatorji prvič uvedli tudi kategoriji hrenovk in tlačenk. Vsako leto sicer na festivalu sodeluje med 450 in 500 slovenskih kmetij. Predsednik organizacijskega odbora Peter Pribožič poudarja, da festival skozi desetletja gradi prepoznavnost slovenskega podeželja in domače hrane. V vseh letih so podelili že več kot 25 tisoč priznanj.
Festival Dobrote slovenskih kmetij bo na Ptuju potekal vse do nedelje, obiskovalcem pa bo tudi v prihodnjih dneh ponudil pokušine domačih izdelkov, spremljevalni program in srečanje s ponudniki iz vse Slovenije.
