Vsebino omogoča CORWIN
Trend urbanega razvoja v evropskih mestih se v zadnjih letih spreminja. Medtem ko so investitorji v preteklosti iskali zgolj prazne, nepozidane površine in je pod stanovanjskimi in drugimi zgradbami izginilo tudi veliko rodovitne zemlje, danes izbirajo že pozidana zemljišča, ki so z leti izgubila svojo funkcijo. S tem degradirana območja dobivajo novo življenje, to pa lahko prispeva k višji kakovosti bivanja in hkrati omejuje nadaljnje širjenje mest na račun naravnega prostora.
Tudi Ljubljana sledi temu trendu. V bližini mestnega središča je več nekdanjih industrijskih območij, ki so skozi čas izgubila svoj prvotni namen in danes ostajajo premalo izkoriščena. Kljub dobrim prometnim povezavam jih pogosto zaznamujejo obsežne betonske površine in pomanjkanje javnega prostora. Med njimi je tudi območje ob Masarykovi cesti, kjer se odvija projekt Nordika. Gradnja naj bi se začela še letos, načrtovanih pa je več kot 290 stanovanj, ki bodo postopoma preobrazila dolgo zanemarjeno območje v novo urbano sosesko.
Zakaj je trajnostna prenova obstoječih mestnih območij boljša od širjenja na nepozidana zemljišča, smo govorili z Michalom Macom, direktorjem podjetja Corwin Slovenija. Razkril je, kako bo projekt Nordika na območju nekdanje industrijske cone ob Masarykovi cesti prispeval k bolj povezani, zeleni in odporni Ljubljani. Spregovoril pa je tudi o pomenu kakovostnih javnih prostorov, zelenih streh, upravljanja padavinskih voda ter o širših pozitivnih učinkih, ki jih lahko takšni projekti prinesejo lokalni skupnosti, gospodarstvu in kakovosti bivanja.
Zakaj je prenova degradiranih urbanih območij danes ena ključnih usmeritev razvoja evropskih mest in kakšne prednosti prinaša v primerjavi s širjenjem mest na nepozidana zemljišča?
"Obnova degradiranih urbanih območij je ena ključnih usmeritev sodobnega razvoja mest, ker omogoča trajnostno rast brez poseganja v dragocen naravni prostor. Namesto širjenja na nepozidana območja se razvoj mest usmerja na že uporabljene ali utrjene površine, to pa omogoča učinkovitejšo izrabo obstoječe infrastrukture. Takšni projekti prinašajo tudi priložnost za ustvarjanje novih zelenih površin, krepitev biotske raznovrstnosti, zmanjševanje učinka mestnega toplotnega otoka in boljše upravljanje padavinskih voda. Hkrati kompaktnejši urbani razvoj povečuje učinkovitost javnega potniškega prometa, saj lahko na krajših razdaljah služi večjemu številu ljudi. Takšen razvoj pa krepi tudi gospodarsko vitalnost mesta, ker ustvarja dodatne prihodke za občino."
Projekt Nordika nastaja na nekdanjem industrijskem območju ob Masarykovi cesti. Kako boste zagotovili, da bo nova soseska postala naraven del mesta in ne zgolj še en zaprt stanovanjski kompleks?
"Ustvarjanje povezanih in živahnih sosesk je v središču našega pristopa. Veliko skrbi namenjamo kakovostnim javnim prostorom, ki spodbujajo druženje in so na voljo vsem. Nordiko je zasnoval priznani norveški arhitekturni studio Snøhetta, pri čemer je bila posebna pozornost namenjena temu, da se nova soseska naravno vključi v obstoječe mestno okolje. Projekt bo odprl del mesta, ki je bil doslej premalo izkoriščen oziroma je bil celo zanemarjen, ter ga preoblikoval v privlačen mestni prostor. Pomemben vidik projekta so tudi sredstva, ki jih v okviru občinskega prispevka namenjamo mestu za vsak zgrajeni kvadratni meter. Ta občini omogočajo nadaljnja vlaganja v ceste, javne površine, zelenje in drugo infrastrukturo."
Velik poudarek namenjate zelenim streham, ozelenjenim površinam in sistemom za zadrževanje deževnice. Kakšne konkretne učinke lahko prebivalci in okoliška skupnost pričakujejo od teh rešitev?
"Ti ukrepi prinašajo številne okoljske in družbene koristi. Zelene strehe in druge zelene površine pomagajo zniževati temperature v vročih poletnih mesecih ter ustvarjajo prijetnejše bivalno okolje za prebivalce in obiskovalce. Sistemi za zadrževanje in ponikanje padavinske vode zmanjšujejo obremenitev kanalizacijskega omrežja ter prispevajo k večji odpornosti območja na močne nalive in poplave. Projekt bo hkrati ustvaril nove kakovostne javne površine, ki bodo na voljo širši skupnosti. Vse to dolgoročno izboljšuje kakovost urbanega okolja in pozitivno vpliva tudi na vrednost nepremičnin v bližnji okolici."
Izkušnje iz drugih evropskih mest kažejo, da lahko prenova zapostavljenih območij pozitivno vpliva na širšo okolico. Kakšne spremembe pričakujete v okolici Nordike in kako bo projekt prispeval k dolgoročnemu razvoju Ljubljane?
"Pričakujemo, da bo imela Nordika širši pozitiven vpliv. Oživitev degradiranega območja s kakovostno arhitekturo, urejenimi javnimi prostori in novimi zelenimi površinami bo ustvarila varnejše in bolj privlačno mestno okolje. Izkušnje kažejo, da take preobrazbe lahko prispevajo k zmanjševanju kriminalnih dejanj na območju, krepitvi občutka varnosti ter izboljšanju kakovosti življenja. Hkrati tovrstni projekti ustvarjajo priložnosti za nove storitve in trgovine ter krepijo lokalno gospodarstvo. Dolgoročno bo Nordika prispevala k bolj trajnostni, povezani in odpornejši Ljubljani."
