Število spolno prenosljivih okužb (SPO) v Sloveniji v zadnjih letih narašča. Dermatovenerologi opozarjajo predvsem na porast klamidije, gonoreje in sifilisa, pri čemer številne okužbe ostajajo neprepoznane, saj pogosto potekajo brez simptomov. "Spolno prenosljivih okužb je trenutno zares veliko. Dnevno se srečujemo z okužbami, sploh z gonorejo, klamidijo in sifilisom v naši ambulanti," je povedala dermatovenerologinja iz dermatovenerološke ambulante v UKC Ljubljana Laura Đorđević Betetto.
Po letu 1990 so vsi striktno uporabljali kondome, ker so se zavedali, da če bodo zboleli za virusom HIV, bodo umrli. Zdaj tabuja ni več, imamo pa problem s premalo zaščite
Tudi v Mariboru opažajo porast gonoreje, klamidije in sifilisa. "Zaradi teh bolezni so bolniki dnevno napoteni v našo urgentno ambulanto," dodaja dermatovenerolog Klemen Kikel z oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. Po besedah Laure Đorđević Betetto se porast ne pojavlja le v najbolj tveganih skupinah, temveč v različnih populacijah. "Res bi rada poudarila, da ima lahko SPO kdorkoli, ki je bil kadarkoli spolno aktiven. Ženske, moški, stari, mladi, heteroseksualci, homoseksualci, Slovenci, tujci ... Ni važno," poudarja sogovornica.
Manj zaščite, več možnosti za prenos
Eden glavnih razlogov za porast okužb je zmanjšana uporaba kondomov. Kikel ocenjuje, da je prav upad uporabe kondomov najpomembnejša vedenjska sprememba v primerjavi s preteklostjo. Po njegovih besedah k širjenju okužb prispevajo tudi večje število spolnih partnerjev, aplikacije za spoznavanje partnerjev, družbena omrežja in hitrejše vzpostavljanje novih spolnih stikov. Dodaja, da imajo pomembno vlogo tudi večja mobilnost ljudi, potovanja in mednarodna povezanost.
Podobno opaža tudi Laura Đorđević Betetto, ki pravi, da se je prav po pandemiji povečalo spolno vedenje z več partnerji in nestalnimi zvezami. "Po pandemiji, ko so se sprostile omejitve, je bil ta bum infekcij," je dejala. Pri tem opozarja, da ljudje kondom pogosto povezujejo predvsem z vaginalnimi ali analnimi spolnimi odnosi, pozabljajo pa na oralne odnose. "Okužbe se tudi tako prenašajo in so še asimptomatske. Imamo okužbo, kjer se človek ne zaveda, da jo ima, ne uporabi kondoma in nezavedno okužbo prenaša naprej," pojasnjuje.
Na širjenje okužb vplivajo tudi nekateri sodobni vedenjski vzorci, vključno z uporabo psihoaktivnih snovi v okviru tako imenovanega kemseksa, ki lahko zmanjšajo presojo in povečajo verjetnost tveganih spolnih odnosov, dodaja dermatovenerologinja Katarina Trčko z oddelka za kožne in spolne bolezni UKC Maribor. "Številne spolno prenosljive okužbe dolgo časa potekajo brez simptomov, zato posamezniki pogosto ne vidijo neposredne nevarnosti," še izpostavlja sogovornica.
HIV ni več enak strah kot nekoč
Sogovorniki kot pomemben razlog za manjšo previdnost izpostavljajo tudi spremembo odnosa do virusa HIV. Zaradi učinkovitega zdravljenja okužba z virusom HIV danes ni več smrtna bolezen, temveč kronično obvladljivo stanje. "Opažam, da je problem ta, da je bila spolnost včasih tabu, danes pa ni več. Mladi so danes bolj odprti, ampak so manj previdni glede zaščite. To je ta vpliv dobe po HIV-u, da danes nimajo več strahu pred to okužbo. Po letu 1990 so vsi striktno uporabljali kondome, ker so se zavedali, da če bodo zboleli za virusom HIV, bodo umrli. Zdaj tabuja ni več, imamo pa problem s premalo zaščite," pravi Laura Đorđević Betetto.
Kikel podobno opozarja, da se mnoge bakterijske SPO, kot so klamidija, gonoreja in sifilis, dojemajo kot manj pomembne, ker jih je mogoče zdraviti z antibiotiki. "Pogosto podcenjujejo tudi lastno tveganje za okužbo in menijo, da se spolno prenosljive okužbe dogajajo predvsem drugim." S tem se strinja tudi Katarina Trčko, ki pravi, da ljudje danes do določene mere spolno prenosljive okužbe jemljejo manj resno kot v preteklosti. Po njenem mnenju jih številni dojemajo kot nekaj, kar je mogoče enostavno pozdraviti, zato pogosto podcenjujejo tveganje. K temu je po njenih besedah prispeval napredek medicine, saj se večina bakterijskih spolno prenosljivih okužb uspešno zdravi z antibiotiki, okužba z virusom HIV pa je zaradi sodobnega zdravljenja postala kronična bolezen z dobro prognozo.
Zmanjšuje tveganje za HIV, ne pa za druge okužbe
Strokovnjaki opozarjajo tudi na vlogo predekspozicijske profilakse (PrEP), zdravila za preprečevanje okužbe s HIV-om. Po besedah Kikla je PrEP izjemno učinkovita zaščita pred HIV-om, vendar ne ščiti pred drugimi spolno prenosljivimi okužbami.
Tim Prezelj s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani pojasnjuje, da je bil strah pred HIV-om v preteklosti pomemben razlog za uporabo kondomov. Ker je zdravljenje HIV-a danes zelo napredovalo in obstaja tudi preventivna zaščita, se je v nekaterih skupinah zmanjšala uporaba klasične pregradne zaščite. "Ker torej ta faktor strahu izostane, manj ljudi pomisli tudi na ostale okužbe, ki so bile do nedavnega pri programih ozaveščanja precej v senci HIV-a. Zato so mnogi, ki se poslužujejo PrEP-a, pričeli opuščati klasično pregradno kontracepcijo oziroma zaščito s kondomom. Posledično pa to pomeni večjo frekvenco prenosa spolno prenosljivih okužb, ki niso HIV," pravi.
Ob tem strokovnjaki svarijo, da okužbe niso nujno nenevarne. Laura Đorđević Betetto izpostavlja, da lahko kronične SPO na dolgi rok pustijo trajne posledice. Na primer pri ženskah lahko klamidija ali gonoreja, ki ni zdravljena, povzroči medenično vnetno bolezen in kronično neplodnost, v redkih primerih lahko pride tudi do vnetja sklepov, imenovanega reaktivni artritis. Sifilis lahko vodi v nevrosifilis, torej prizadene živčevje, ali kardiovaskularne bolezni - prizadetost žil in srca. Sifilis se lahko tudi prenese z mame na otroka, enako velja za gonorejo in klamidijo. HPV pa lahko, če gre za okužbo z visoko rizičnim genotipom, povzroča razvoj več oblik raka, na primer rak materničnega vratu.
Informacije niso dovolj
Čeprav so informacije o tveganjih danes bolj dostopne kot kadarkoli prej, strokovnjaki poudarjajo, da znanje samo po sebi ne pomeni spremembe vedenja. "Glavni razlog ni pomanjkanje znanja, temveč razkorak med tem, kar ljudje vedo, in tem, kako se dejansko vedejo," pravi Kikel.
Raziskovalec na Družbenomedicinskem inštitutu ZRC SAZU Dino Manzoni opozarja, da pri delu mladih oziroma v nekaterih odnosih ali spolnih kontekstih zaščita ni zavrnjena le zaradi ciničnega odnosa do zdravstvenih posledic ali trenutne nepremišljenosti. Meni, da lahko nezaščiten spolni odnos pridobi tudi določen simbolni ali erotični pomen. "Lahko je razumljen kot izraz bližine, pristnosti, spontanosti, naravnosti ali popolne predaje drugemu. K temu prispeva tudi spolnost v stanju opojnosti. Alkohol ali druge substance same po sebi ne povzročijo nezaščitenega spolnega odnosa, lahko pa zmanjšajo presojo, okrepijo impulzivnost in otežijo pogovor o zaščiti." Kot pojasnjuje, vedeti, da kondom ščiti pred okužbami, ni enako kot v konkretni intimni situaciji vztrajati pri njegovi uporabi, se dogovoriti za testiranje ali prekiniti odnos, če zaščite ni.
Podobno meni tudi Prezelj, ki opozarja, da mladi pogosto niso brez informacij, vendar znanja v trenutku spolnega odnosa ne znajo vedno uporabiti. Po njegovih besedah so ljudje v intimnih situacijah lahko dezinhibirani, zato samo opozarjanje na tveganja ni dovolj. "Sama vzgoja ali pa informiranje mladih ne sme temeljiti na tem, da jih samo opozarjamo: to je tvegano, to je tvegano, to je tvegano. Ključno je, da jih naučimo, kako regulirati tveganje. Seveda, mladi se spoznavajo in raziskujejo spolnost zaradi tega, ker jim to prinaša neko ugodje," pravi Prezelj in poudarja, da so se v zadnjih letih močno spremenili načini iskanja spolnih partnerjev. Aplikacije za zmenke, več potovanj in globalna povezanost so spremenili način vzpostavljanja intimnih odnosov. Pri tem opozarja, da aplikacije same po sebi niso vzrok za tvegano vedenje, vendar spreminjajo dostopnost partnerjev, hitrost navezovanja stikov in način doživljanja intimnosti.
Najpogostejše okužbe
• Sifilis je spolno prenosljiva okužba, ki lahko, če ni pravilno zdravljena, povzroči dolgotrajne zaplete in celo smrt. S sifilisom se lahko okužite pri direktnem stiku z značilno kožno ali sluznično spremembo (razjedo) med vaginalnim, oralnim ali analnim spolnim odnosom. Spremembe se pri okuženi osebi lahko nahajajo na penisu, v nožnici, na ustnicah, v ustih ali ob analni odprtini in v zadnjiku.
• Klamidijska okužba je najpogostejša bakterijska povzročiteljica spolno prenosljivih okužb, ki prizadene predvsem mlade odrasle osebe. Lahko poteka brez bolezenskih znakov in težav, lahko pa jih povzroča - najpogosteje vnetje sečnice pri moškem in vnetje rodil pri ženskah. Okužba lahko izzveni, lahko pa traja dalj časa.
• Gonorejo zdravimo z ustreznim antibiotikom, nezdravljena pa lahko povzroči hude zaplete. Prizadene moške in ženske, povzroča pa okužbo spolovil, danke in žrela. Nesorazmerno veliko gonoreje je med moškimi, ki imajo spolne odnose z moškimi, je opisano na spletni strani NIJZ.
Problem, da mladi vse manj uporabljajo zaščito pred spolno prenosljivimi okužbami, čeprav imajo dostop do več informacij o tveganjih kot generacije pred njimi, Manzoni vidi v tem, da vedeti ne pomeni nujno tudi delovati v skladu s svojimi zavestnimi prepričanji. "Vedeti, da kondom ščiti pred spolno prenosljivimi okužbami, ni isto kot v konkretni intimni situaciji predlagati kondom, vztrajati pri njegovi uporabi, se dogovoriti za testiranje ali prekiniti odnos, če zaščite ni. Zavedanje tveganja še ne pomeni, da je tveganje tudi zares dojeto kot nekaj, kar se lahko zgodi prav meni in ima lahko resne dolgoročne posledice."
Prezelj še poudarja, da je zelo pomembno to, da mlade naučimo, kako upravljati s tveganjem, ki pride skupaj s seksualno aktivnostjo. "Ne pa to, da jim samo govoriš, to je tvegano pa zaščitite se. V redu, kako? Kdaj? Kakšne prakse vse obstajajo? Nataknem kondom, pa je. To je preveč poenostavljeno. Če imam oralni spolni odnos, ali nataknem kondom gor ali ne? Kdaj in s kom lahko bolj sproščeno uživam v spolnem odnosu? Na kakšen način? To so neke informacije, ki so pomembne, ne samo kot statistika, ampak jih je treba ljudem razložiti, zakaj, kako to funkcionira, na kakšen način," je izpostavil.
Drugačen pristop k ozaveščanju?
Sogovorniki poudarjajo, da je eden največjih problemov še vedno nevidnost okužb. Veliko ljudi nima simptomov in zato ne vedo, da so okuženi. "Ljudje težko vzamejo resno nekaj, česar ne vidijo," pravi Laura Đorđević Betetto.
Po mnenju Prezlja strah in sram ljudi pogosto odvračata od testiranja in zdravljenja. "Moje glavno sporočilo bi bilo, da sama vzgoja ali pa informiranje mladih ne sme temeljiti na tem, da jih samo opozarjamo o tem, kako je spolnost tvegana, ker s tem mlade silimo v neke vrste kognitivno disonanco. Torej informacija s strani odgovornih ne bi smela biti tako površinska, da pravzaprav želi mlade odvračati od tega, kar jih pravzaprav zanima. Zaščita torej seveda, ja. Ampak ključno je to, da jih mi naučimo, kako regulirati tveganje, ki je v življenju vedno prisotno na vsakem koraku, torej tudi pri spolnosti," pravi.
Katarina Trčko je izpostavila še stigmo. "Dodaten izziv predstavlja stigma, ki je še vedno povezana s spolno prenosljivimi okužbami. Zaradi zadrege ali strahu pred obsojanjem nekateri posamezniki odlašajo s testiranjem, zdravljenjem ali obveščanjem spolnih partnerjev, kar omogoča nadaljnje širjenje okužb." Prezelj je še poudaril, da so tudi kampanje ozaveščanja o spolno prenosljivih okužbah danes potrebne, ampak z drugačnim pristopom. Do kampanj, ki jih izvaja NIJZ, je nekoliko kritičen, saj meni, da so bile zasnovane v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, ko so bile zaradi takratnih razmer nujne. "Resnici na ljubo. Takrat so bile nujne, ker se je svet spopadal z novo, prej neznano in smrtonosno epidemijo virusa HIV, proti kateremu ni obstajal noben učinkovit kurativni model zdravljenja. Ampak danes je situacija popolnoma drugačna. Danes tak pristop ljudi bolj frustrira kot pa kaj drugega, saj se bo pri vsakem spolnem odnosu ukvarjal s tem, ali je zdaj zbolel za neko okužbo ali ne. To mogoče ne vpliva najbolj na kvaliteto seksualnega življenja pa hkrati bivanja na splošno. Ker seksualnost je en zelo pomemben del naše izraznosti," je zaključil.
Najpogostejši simptomi za spolno prenosljive bolezni
Med najpogostejše simptome sodijo izcedek iz sečnice ali zadnjika, rana na spolovilu, bolečine v modih, bolečine v spodnjem delu trebuha, spremenjeni cikli pri ženskah, krvavitve med cikli, boleči spolni odnosi, tudi ponavljajoča se vaginalna vnetja pri ženskah ali pa ponavljajoče okužbe sečil. "Če imate takšne simptome, se pridite testirat, da lahko izključimo spolno prenosljivo okužbo. Testiranje poteka na napotnico v sklopu javne zdravstvene mreže pri infektologih in dermatologih po vsej Sloveniji. Obstajajo tudi nekatere možnosti brez napotnice," je pozvala Laura Đorđević Betetto. Poudarila je, da je še posebej pomembno, da se naj ljudje pridejo testirat, če nastopijo prej omenjene težave in simptomi SPO po tem, ko imajo novega spolnega partnerja ali pa so imeli rizični spolni stik, prej pa teh težav niso imeli.
Trikrat višje kot pred desetimi leti
Po podatkih NIJZ je bilo v Sloveniji leta 2024 prijavljenih 1446 primerov spolno prenosljivih okužb, pri čemer niso vključeni primeri okužb z virusom HIV ter hepatitisoma B in C. Med virusnimi okužbami so bile najpogostejše genitalne bradavice, za katere je bilo prijavljenih 348 primerov, kar predstavlja 32-odstotno povečanje v primerjavi z letom 2023. Med bakterijskimi okužbami je bila najpogosteje prijavljena klamidijska okužba s 493 primeri. Njihovo število se je v primerjavi s preteklim letom povečalo za deset odstotkov in doseglo najvišjo raven v zadnjem desetletju. Leta 2024 je bilo prijavljenih tudi 194 primerov gonoreje. Čeprav je to 15 odstotkov manj kot leto prej, je število okužb še vedno približno trikrat višje kot pred desetimi leti. Naraščanje primerov je opazno tako pri moških kot pri ženskah. Zabeleženih je bilo še 166 primerov genitalnega herpesa ter 104 primeri sifilisa, kar predstavlja rekordno število in najvišjo vrednost v zadnjih desetih letih. Za primerjavo: leta 2020 je bilo prijavljenih le 31 primerov sifilisa. Na NIJZ še opozarjajo, da je dejansko število spolno prenosljivih okužb verjetno precej višje, saj številni primeri ostanejo neprijavljeni. Najpogostejša spolno prenosljiva okužba sicer ostaja okužba s HPV, ki lahko pri ženskah in moških povzroči šest različnih vrst raka, med njimi najpogosteje raka materničnega vratu.
