Ob mednarodnem dnevu mladih, ki ga obeležujemo 12. avgusta, je Mediana pripravila vpogled v razmišljanja in pričakovanja mladih, starih od 18 do 24 let. Na podlagi rezultatov raziskave WIN Worldwide predstavljajo, kako mladi gledajo na svoje prihodnje priložnosti, dostopnost lastnega doma, prihodnost v svoji državi in morebitno selitev v tujino.
Raziskava je med novembrom 2025 in februarjem 2026 potekala v 44 državah sveta. Skupaj je v raziskavi sodelovalo 44.000 ljudi. Svetovno povprečje je izračunano na podlagi populacije polnoletnih ljudi v državah, kjer je potekalo anketiranje. V Sloveniji je raziskavo preko spletnega panela izvedel Inštitut Mediana na reprezentativnem vzorcu 1018 polnoletnih prebivalcev Slovenije januarja 2026.
Mladi vidijo manj priložnosti kot njihovi starši
Na svetovni ravni 47 odstotkov mladih, starih od 18 do 24 let, meni, da ima njihova generacija več priložnosti kot generacija njihovih staršev, 28 odstotka pa jih meni, da jih ima manj. V Evropi je slika manj optimistična in kaže, da 39 odstotkov mladih vidi več priložnosti, 34 odstotkov pa manj.
V Sloveniji je razkorak še izrazitejši. Kar 57 odstotkov mladih meni, da ima njihova generacija manj priložnosti kot njihovi starši, medtem ko jih 32 odstotka meni, da jih ima več. Med vsemi anketiranimi prebivalci Slovenije je delež tistih, ki vidijo več priložnosti, 47 odstotkov, delež tistih, ki jih vidijo manj, pa 35 odstotkov.
Slovenska mladina je tako pri tem vprašanju bolj pesimistična od mladih na svetovni in evropski ravni. Manj negativno sliko kot Slovenija kažeta tudi Hrvaška in Srbija.
Lastno stanovanje za večino mladih ni samoumevno
Še izrazitejša je razlika pri vprašanju dostopnosti lastnega doma. Globalno 56 odstotkov mladih verjame, da si bodo v prihodnosti lahko privoščili lastno stanovanje ali hišo, 27 odstotkov pa jih v to ne verjame. V Evropi je optimističnih 41 odstotkov mladih, 35 odstotkov pa jih meni, da si lastnega doma ne bodo mogli privoščiti.
V Sloveniji le 27 odstotkov mladih verjame, da si bodo lahko privoščili lastno stanovanje ali hišo, kar 53 odstotkov pa jih meni, da ne. Med celotnim slovenskim vzorcem je delež tistih, ki že imajo lastno stanovanje ali hišo, 50-odstoten. Tudi na tem področju sta Hrvaška in Srbija med mladimi še manj optimistični od Slovenije.
V Sloveniji več pesimizma kot med mladimi drugod
Globalno so mladi glede svoje prihodnosti v lastni državi nekoliko bolj optimistični od celotnega prebivalstva. Med mladimi je optimističnih 63 odstotkov, pesimističnih pa 33 odstotkov. V Evropi je optimističnih polovica mladih, 45 odstotkov pa jih je pesimističnih.
V Sloveniji je razmerje obrnjeno: med mladimi je 43 odstotkov optimističnih glede svoje prihodnosti v državi, 47 odstotkov pa pesimističnih. To je 20 odstotnih točk manj optimizma kot med mladimi po svetu in 7 odstotnih točk manj kot med mladimi v Evropi.
Dve tretjini mladih bi se zaradi boljših priložnosti preselili
Kljub temu, da se velik del mladih sooča s pesimističnim pogledom na priložnosti in dostopnost lastnega doma, je pripravljenost na selitev v drugo državo v Sloveniji podobna svetovnemu in evropskemu povprečju.
Zaradi boljših priložnosti bi se v drugo državo preselilo 68 odstotkov slovenskih mladih. Na svetovni ravni je takih 66 odstotkov, v Evropi pa 65 odstotkov. Med vsemi anketiranimi prebivalci Slovenije bi se zaradi boljših priložnosti preselilo 37 odstotkov, kar kaže na izrazito generacijsko razliko.
Še večja pripravljenost na odhod je med mladimi na Hrvaškem, kjer bi se preselilo 75 odstotkov mladih, in v Srbiji, kjer bi jih odšlo 86 odstotkov.
