Mnogi sanjajo o selitvi v skandinavske države. Čist zrak, urejena družba in visoke plače pogosto predstavljajo glavne razloge za pakiranje kovčkov. A vsakdanja realnost hitro pokaže drugačno sliko. O tem odkrito govori srbski priseljenec, ki že dobri dve leti in pol živi v švedskem mestu Malmö. Na začetku opaža številne pozitivne stvari. Redno hvali izjemno čistočo, urejeno okolje, kakovostno pitno vodo in prijetne poletne temperature, ki ne presegajo meja normale. Kljub temu pa opozarja na temne plati, ki jih obiskovalci ne opazijo takoj.
Kot največje pomanjkljivosti izpostavlja dolge in izjemno hladne zime ter visoke življenjske stroške. Za mesečni najem stanovanja plačuje okoli tisoč evrov, približno enak znesek pa porabi tudi za hrano in osnovne življenjske potrebščine, poroča Nova.rs. Najbolj pa ga preseneča odnos domačinov do alkohola. Trdi namreč, da se ob ponedeljkih že v zgodnjih jutranjih urah pred trgovinami z alkoholom vijejo dolge vrste kupcev, ki nestrpno čakajo na odprtje po nedeljskem zaprtju.
Domačini pričakujejo popolno prilagoditev
Družabno življenje predstavlja še eno veliko oviro. Priseljenci se večinoma družijo med seboj, saj stike s Švedi vzpostavljajo izjemno težko. Domačini veljajo za zelo zadržane in se le redko odprejo tujcem. To potrjuje tudi drug udeleženec spletne razprave, ki se je na Švedsko preselil pred letom dni, a zdaj že aktivno išče zaposlitev v drugi državi.
Moti ga predvsem dejstvo, da Švedi od priseljencev pričakujejo popolno prilagoditev njihovemu načinu življenja, hkrati pa sami ne kažejo nobenega zanimanja za spoznavanje drugih kultur. Hladno podnebje in družbena izoliranost sta zanj prevelik davek. Neki drug uporabnik dodaja: "Imaš delo, dober standard in to je to, ostalo je velik minus." Državo je zapustil že po nekaj mesecih, saj ni prenesel turobnega ozračja in težav z vključevanjem.
