(MB-TEDEN) Meje samovolje na Srednji šoli za oblikovanje Maribor

Dogajanje na Srednji šoli za oblikovanje, na kateri je ravnateljica v pol leta odpustila enega strokovnega sodelavca in dva učitelja, dobiva vse širše razsežnosti. Na tem mestu se ne bomo opredeljevali, kdo v tej zgodbi ima prav. Ravnateljica, ki se je odločila, da se bo tistih, s katerimi po njeni oceni ne more sodelovati in naj bi povzročali razdor v kolektivu, rešila, ali odpuščena, ki trdita, da sta zgolj opozarjala na nepravilnosti in strokovno preveč štrlela iz povprečja, zato se ju je ravnateljica znebila. Tretji se je v postopku poravnal, dobil odškodnino in se ne želi izpostavljati. Sodbo o tem bo dalo delovno sodišče.
A ravnanja vodilnih in odgovornih na omenjeni šoli odpirajo pomembna vprašanja. Odgovori nanje pa se zrcalijo v kvaliteti vzgojno-izobraževalnega procesa in vplivajo tudi na znanje, s katerim otroci zapuščajo izobraževalne ustanove. Vprašamo se lahko namreč, kako daleč lahko gredo ravnatelji v svoji samovolji pri vodenju zavoda in kdo jih pri tem, ob zakonodaji, sploh lahko ustavi. Pa tudi, kako ukrepajo oziroma se odzivajo organi, med njimi kot najpomembnejši svet zavoda, ki ima odločilno besedo tako pri imenovanju kot pri razrešitvi ravnateljev.