Miha Dajčman
Direktor Narodnega doma Maribor Vladimir Rukavina je sinonim za mariborski kulturni utrip. Oče Festivala Lent že tri desetletja in pol pomembno soustvarja dogajanje v mestu ob Dravi. A ta Festival Lent bo zanj nekaj posebnega, saj je zadnji, ki ga vodi. Predvidoma marca prihodnje leto, po oddaji letnega letnega poročila, se poslavlja in odhaja v pokoj.
"Moralna naloga mi nalaga, da letošnje leto, zadnje fiskalno leto pod mojim vodstvom, pripeljem do konca, nato pa vodenje prepustim nekomu drugemu," je pojasnil, pri čemer mu mandat direktorja poteče šele oktobra prihodnje leto. Kdo ga bo nasledil, ostaja neznano, saj je razpis za mesto direktorja Narodnega doma še odprt. V javnosti se pogosto sliši, da bo novi direktor "stopil v zelo velike čevlje". Rukavina se ob tem nasmehne: "Se mi zdi, da je to podcenjujoče do tistih, ki prihajajo. Moji čevlji so le številka 46. Tisti, ki pride za mano, mora imeti vizijo in predvsem strast. Verjamem v novo energijo."
Festival Lent v primežu draginje in iskanja rešitev
Letošnji Festival Lent je kot mnogi pred tem nastajal v zahtevnih (finančnih) razmerah. Toda tudi letošnja izvedba je vsebinsko pestra. Več kot 250 prireditev se bo zvrstilo do naslednje nedelje, vsaj 99 koncertov in nastopajoči iz več kot 30 držav. Programska razpršenost je postala stalnica največjega mariborskega dogodka. Festival ponovno prinaša različna, tudi intimnejša prizorišča, hkrati s promenado prenovljenega Lenta. Rukavina v podkastu odgovarja na očitke o pomanjkanju svetovnih megazvezdnikov: "Krasno bi bilo pripeljati nekoga, če imaš recimo zanj 200, 300 tisoč evrov ali milijon ... Ampak to je popolnoma nemogoče. Naš koncept ostaja 'za vsakega nekaj', a v skladu s finančnimi zmožnostmi, ki so omejene." Letošnji proračun festivala je 1,2 milijona evrov.
"Če je kdo prišel v tajništvo in zahteval brezplačni vstopnici, sem šel tja, vzel denarnico in ju pred njim plačal"
Rukavina je za Večer spregovoril tudi o draginji, ki vpliva na izvedbo dogodka. Stroški tehnike, produkcije in honorarji so skokovito narasli. Kljub temu je Narodnemu domu s pomočjo dolgoletnih sponzorjev in z iznajdljivostjo uspelo obdržati kakovost, zagotavlja. Na zanimiv način se je v preteklosti spopadel tudi z znanim lokalnim fenomenom - "zastonjkarstvom". A tega je vse manj, pravi. V podkastu je delil simpatično anekdoto: "Če je kdo prišel v tajništvo in zahteval brezplačni vstopnici, sem šel tja, vzel denarnico in ju pred njim plačal. Seveda se je to hitro razvedelo."
Center Rotovž: Izziv, ki ga ni iskal, a ga je sprejel
Pred kratkim so se v Narodnem domu soočili z dejstvom, da bodo skrbeli tudi za vodenje Centra Rotovž, ki je v nastajanju. Rukavina pove, da se za to vlogo niso ponudili sami. "Bil sem presenečen, ko so me poklicali, saj to pomeni ogromno dodatnega dela in stresa, zlasti kar zadeva kader," je dejal. "Za plače, ki jih lahko ponudimo v javnem sektorju za določene specifične tehnične profile, zelo težko dobimo ustrezen kader," opozarja, saj pričakuje, da bo težko najti kader, ki bo upravljal novo kulturno mariborsko pridobitev. Naloga Rukavine in sodelavcev v prihodnjih mesecih bo predvsem postaviti temelje in organizacijsko strukturo za ta novi kulturni epicenter Maribora.
Kljub vsem izzivom Rukavina ohranja vero v Maribor kot mesto kulture. Za konec je Mariborčanom namenil iskreno povabilo: "Maribor je v tem delu leta zanesljivo najatraktivnejši. Pridite, začnimo to poletje na Lentu. In podprite nas - kupite vstopnice," je dejal v zaključku pogovora, ki si ga lahko v celoti ogledate na spletni strani Večera.
