Neposredna bližina načrtovane elektrarne predstavlja po mnenju organizacije Alpe Adria Green tudi fizično nevarnost, saj naj bi bil objekt od prve hiše oddaljen zgolj 150 metrov.
Upravna enota Slovenska Bistrica je prejšnji teden opravila javno obravnavo v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo male vetrne elektrarne Kalše na območju Šmartna na Pohorju, za katerega je zaprosila družba Energo Maks. Projektu najbolj glasno nasprotuje okoljska organizacija Alpe Adria Green. Kot so pojasnili v Alpe Adria Green, od upravne enote zahtevajo, da vlogo investitorja zavrne, v nasprotnem primeru pa, da naloži investitorju, da pojasni vse njihove pomisleke. Posebej izpostavljajo dejstvo, da gre za vetrno elektrarno z nazivno močjo 1,5 megavata, medtem ko naj bi se vsa pridobljena mnenja in soglasja nanašala na elektrarno z močjo 0,99 megavata in so zato neveljavna.
Investitorju očitajo tudi vztrajanje pri gradnji na parceli, na kateri to fizično ni mogoče, od njega pa tudi zahtevajo, da priskrbi strokovno mnenje glede možnosti zrušitve elektrarne, ki bi stala na razmeroma plitvem temelju s 85 metrov visokim stebrom, na katerem naj bi bilo za kar 60 ton opreme. Kot poudarjajo v Alpe Adria Green, v dostopni dokumentaciji ni izdelane statične analize take konstrukcije, po njihovem pa obstaja nevarnost in tveganje za zrušitev ob izjemnih vetrovih, vrtincih ali žledu.
V Alpe Adria Green navajajo tudi pravila na Bavarskem, ki med drugim nalagajo, da mora biti razdalja do prvih stanovanj desetkratna višina vetrne elektrarne. V Primeru Kalš višina znaša 126 metrov, kar pomeni predpisano oddaljenost od stanovanjskega naselja vsaj 1260 metrov. Okoljevarstveniki pogrešajo tudi podatek o tem, kolikšna je življenjska doba takih vetrnih elektrarn in kako bo investitor poskrbel za njeno razgradnjo in odpadke.
Krajani Kalš (od leve) Matevž Podlesnik, Jožef Šega in Marko Lešnik na lokaciji, ki meji na njihova posestva, kjer zasebni investitor načrtuje postavitev vetrne elektrarne.
Od bistriške upravne enote pričakujejo, da bo pri odločanju o vlogi upoštevala zakonodajo, smernice EU, Svetovne zdravstvene organizacije, strokovne študije, ki se nanašajo na škodljivost hrupa, in minimalno oddaljenost objekta vetrne elektrarne od stanovanjskih hiš. Če bo upravna enota gradbeno dovoljenje izdala, so v Alpe Adria Green že napovedali, da se bodo pritožili.
Marca lani je v zvezi z omenjeno vetrno elektrarno potekal tudi referendum, na katerem so krajani Šmartnega na Pohorju zavrnili zahtevo skupine volivcev, da bistriška občina razveljavi že izdano soglasje za gradnjo male vetrne elektrarne v Kalšah. Krajani Kalš so namreč zahtevali razveljavitev omenjenega soglasja, ki ga je svet omenjene krajevne skupnosti sprejel na seji junija lani. Civilna iniciativa je menila, da svet krajevne skupnosti po njihovem mnenju ni upošteval volje krajanov in mnenja stroke. Po njihovem bi morala občina vsem svojim občanom tudi v prihodnje zagotoviti kakovost bivalnega prostora brez postavljanja vetrnih elektrarn v strnjenih naseljih.
Kot so tudi takrat opozarjali, neposredna bližina načrtovane elektrarne predstavlja tudi fizično nevarnost, saj naj bi bil objekt od prve hiše oddaljen zgolj 150 metrov.
