Jasmina Cehnar
Ker je obrekovanje eden obveznih plesov mariborske folklore je Vid Kmetič v okviru Živih dvorišč na Festivalu Lent pripravil Šimfturo, humorja poln voden ogled Rajzefibra, kjer so sprehajalci lahko zaobjeli posebnosti Maribora. In to take, ki so vsem na očeh, a jih večina ne registrira, razkrivajo pa, da mesto ob Dravi, ko dela kaj novega, nima ne načrta ne vodne tehtnice.
Šimfanje kot izraz ljubezni
"Bolj kot Maribor šimfamo, bolj ga imamo radi. To je ultimativni izraz ljubezni do mesta. Ima pa to šimfanje eno posebnost - šimfamo lahko samo Mariborčani, bog ne daj, da bi naše mesto šimfal kdo drug," nam je osnove na začetku razložil Kmetič, ki se je zafrkantsko spravil na kvaliteto in estetiko tlakov mariborskih ulic in trgov, pa tudi šizofreno urbano opremo.
Že na začetku smo bili seznanjeni, zakaj je mesto na tem področju tako razgibano. "Ni bila samo na Glavnem trgu testna cona za granitne kocke, Maribor je ena velika testna cona, pravzaprav katalog za marsikateri izdelek. Samo tega še ne znamo izkoristiti," je poslovno priložnost v nekakšni živi izložbi videl naš vodič, preden nas je popeljal na testne cone asfalta in tlaka, pa skozi vso pestrost mestnih stebričkov, cvetličnih korit, kanalizacijskih jaškov in druge opreme.
"Kot da se je nekdo zafrkaval"
Pa gremo po vrsti. Začeli smo na zgornjem, skrajnem severnem delu Trga Lena Štuklja. In bili opozorjeni na "brilijantno ravno črto" - linijo tlakovcev, ki gre čez sredo celotne Ulice škofa Maksimilijana Držečnika in Ulice Slovenske osamosvojitve. "Eden je začel polagati pri Večeru, eden sredi trga, eden pa tukaj, kjer stojimo, vmes pa so pogruntali, da ne bodo prišli skupaj," je na zavito linijo pokazal vodič.
Župan testira korita in zelene površine mesta
V Ulici ob jarku, v Tkalskem prehodu in v Gospejini ulici smo si lahko ogledali testne cone asfalta. Tako raznoliko razstavo te materije, kot je vidna na teh pokrpanih ulicah, resnično težko vidiš.
Bog ne daj, da bi imeli enoten asfalt
Z besedico pa nismo zašimfali prenovljenega Glavnega trga in Koroške ceste. "Tega je bilo v zadnjih mesecih že dovolj," nas je posvaril vodič. Smo pa se lotili njegovega vzhodnega dela, ki ga je delno prenovil že prejšnji župan. "Ko v Mariboru naredimo kaj novega, se nov tlak nikoli ne potegne čez celo območje. Bog ne daj, da bi bil enoten asfalt, ker potrebujemo testne cone. Na ta način v Mariboru tudi skrbimo za kulturno dediščino in ohranjamo staro," je Kmetič pojasnjeval tam vidne raznolike podlage, ki jih deloma spet razkopavajo.
Kmetič: Ne se sekirat, raje se smejmo
Poglobili smo se tudi v "tamponske cone", prehode med različnimi vrstami tlakovcev, ki jim v Mariboru dajemo izjemno velik pomen. Med dvema različnima tlakoma mora biti obvezno še tretji tip, da naredi nekakšen mehki prehod. Najraje tja tlačimo take in drugačne granitne kocke. To se lepo vidi na Slomškovem trgu, kjer so prehod med asfaltom, položenem pri univerzi, in tlakovci okoli stolnice, razmejili z ozkim pasom tlaka iz kamenja. "To je zato, da sprehajalec čuti, da se bliža sprememba podlage," je znanstveno pojasnil Kmetič.
