Jasmina Cehnar
Glavna atrakcija otvoritvenega dne Festivala Lent je bilo nedvomno brizganje curkov fontane in razsvetlitev prenovljenega Glavnega trga s Koroško cesto, kar je zadnje mesece pričakovalo vse mesto. Ko se je odvrtel program uličnega gledališča Ana Desetnica in je župan Saša Arsenovič nagovoril zbrane, se je po vklopu slišal glasen vzdih in odobravanje zbrane množice.
Pešcona čez celo srednjeveško jedro
Župan je dejal, da s prenovo Glavnega trga Maribor sledi smernicam razvoja sodobnih mest in skrbi za ohranjanje kulturne dediščine mesta, revitalizacijo srednjeveškega mestnega jedra ter trajnostni razvoj. "Naša vizija je urbanistična prenova mesta, ki je zagotovo velika cona za pešce po vzoru evropskih mest. Takšno cono nameravamo urediti v celotnem srednjeveškem mestnem jedru. S tem želimo ustvariti varen in prijeten prostor za gibanje, čistejši zrak v centru mesta ter urediti privlačno mesto za zadovoljno skupnost," je napovedal Arsenovič.
"Klopi ne sodijo na sredo trga"
Za Večer je umeščenost urbane opreme na prenovljena trg in cesto ocenil arhitekt Sani Okretič Resulbegović: "Z zadovoljstvom ugotavljam, da je občutek ob sprehodu čez Glavni trg prijeten, kar je resnično edino merilo kvalitete urbanega prostora. Zaradi anonimne repeticije granitnih vzorcev deluje široko. Pljuča se napolnijo zraka in oko se nagleda horizonta. Ni dvoma, da je to velika pridobitev za naše mesto. Vse lepši in boljši smo! Kot konstruktivno kritiko za v prihodnje pa bi pripomnil, da se klopi praviloma nikakor ne umeščajo sredi trga ali ulice, da se tako velike svetilke ne postavljajo pred sredino fasade in da ponavljanje oktagonov v tlaku res nima smisla, če smo si zadali ustvariti novo podobo trga. Bolj resna kritika leti na politiko oziroma tistega, ki je odločil, da potezo Glavnega trga razbije na tri različne projekte na osnovi najboljših treh rešitev z natečaja. Enotna ureditev bi bila najbolj smiselna in predvsem homogena."
Podražitev zaradi aneksov
Na Glavnem trgu je po večini zaključeno umeščanje tudi drugih elementov in urbane opreme. Njegova krona ostaja prenovljeno kužno znamenje, vzdolž celega trga se vije linija kamnitih klopi, na južni strani pa razvpite rdeče luči. Na vrtovih gostincev so enoviti dežniki, najdemo tudi nekaj stojal za kolesa in svetlobnih panojev. Ti so tudi na Koroški cesti, kjer je občina postavila klopi in luči, ki jim Mariborčani zaradi njihove oblike že pravijo "vislice".
