Ninna Kozorog: Imam še večjo odgovornost, da ne zafrknem

Vaš bob je po sporočilnosti odmik od sociale, ki je večkrat prevladala. Nagovori širša vprašanja - kakšni ljudje smo. A hkrati ni čisti odmik, ker gotovo ni nagrajena le vaša izjava iz kolumne, temveč tudi vaša humanitarna prizadevanja?
"Mislim, da je ravno humanitarnost, ki me spremlja, pripomogla k izbiri. Celoten kontekst boba je, da so nam lahko vzorniki ljudje iz družbe, katerih vrednote so, recimo temu, prave, za razliko od nekoga, ki ima polno denarnico in pozabi na osnove - na spoštovanje, iskrenost, prijaznost. Mislim, da ni prevladal le bob kot tak, ampak cela poanta. Sem pa po svoje presenečena, ker je ta izjava kritika moje generacije in mlajših, ki so neločljivo povezani z internetom, z družbenimi omrežji. V tem smislu je dober znak, ki kaže, da se del mladih zaveda, da smer, v katero gremo kot družba, ni prava."

Se vam zdi, da se kritičnost in potreba po potrditvah, všečkanjih na družbenih omrežjih izključujeta in ali se da vzdrževati ravnotežje, združevati oboje?

"Mislim, da je na začetku razvoja družbenih omrežij zlasti twitter bil dobra platforma tudi za družbeno kritiko. Zdaj pa je vse skupaj šlo daleč, čez neke pametne meje, in so sploh generacije, ki so za nami in so precej negotove, ki jim tudi permisivna vzgoja ni dala trdne samozavesti, začele iskati potrditve v delitvah, všečkih. Zanje to niso dobre platforme. Večkrat ugotovimo, da je kaj podano na splet, v družbena omrežja le zato, da bi delili in s tem dobili potrditev in občutek, da imaš glas. Lahko povem primer, ko je moj kolega delil socialno zgodbo, za katero smo mi vedeli, da je že razrešena. In ko smo ga vprašali, zakaj to delil, je odgovoril, da dobijo všečke."