Barbara Bradač
Tokrat bo sicer četrta in ne tretja sobota v avgustu, a tradicija ostaja. Veteran klub Maribor, najstarejši slovenski klub ljubiteljev starodobnih vozil, praznuje 40 let. Sinoči so jubilej zaznamovali s slavnostno prireditvijo in razstavo v Vetrinjskem dvoru, danes pa starodobniki s Trga svobode znova odhajajo na ceste tradicionalnega Rally Štajerska.
Tudi Vetrinjski dvor za praznovanje ni bil izbran naključno. Prav tam se je pred štirimi desetletji končal prvi rally takrat še mladega kluba. Štirideset let pozneje so se člani vrnili na kraj enega prvih pomembnih mejnikov društva.
Rally Štajerska ni dirka, na kateri bi odločala težka noga na plinu. Starodobniki in njihove posadke se merijo predvsem v natančnosti in vztrajnosti. Upoštevati morajo predpisano traso, čas in naloge, pri čemer je bistvo prireditve prav toliko kot tekmovanje tudi druženje in prikaz avtomobilske zgodovine na štirih kolesih.
Vozni park članov Veteran kluba Maribor je bogat in raznolik, del svojih jeklenih lepotcev pa bodo pokazali tudi na jubilejnem srečanju. Danes, 22. avgusta, udeleženci 37. mednarodnega srečanja in tekmovanja Štajerska 2026 krenejo z Glavnega trga v Mariboru na 63 kilometrov dolgo pot po mestu in okolici.
Z Glavnega trga jih bo pot vodila proti Bohovi, kjer jih na parkirišču trgovskega centra E.Leclerc čakajo spretnostne preizkušnje. Nato se bodo odpeljali do Botaničnega vrta Univerze v Mariboru v Pivoli, nadaljevali skozi Razvanje, Radvanje, Pekre, Limbuš in Laznico do Bezene, kjer bo postanek pri domu krajanov. Od tam bodo krenili skozi Ruše do hidroelektrarne Fala, kjer si bodo ogledali muzejsko zbirko, nato pa se vrnili proti Mariboru. Cilj bo okoli 17.15 pri Gurmanskem hramu na Teznu, kjer bodo vozila ponovno razstavili in najboljšim udeležencem podelili pokale.
Tako bodo starodobniki dobršen del sobote tudi na cestah, zato jih bo mogoče ujeti ne le na startu na Glavnem trgu, ampak tudi ob trasi. Za tiste, ki bi si jih želeli ogledati od blizu, bo primeren tudi cilj na Teznu.
Maribor je zrasel tudi na tehnični dediščini
"Tako kot imajo nekateri radi tenis, kolesarjenje, smučanje ali ribolov, imamo mi radi staro rjo," je pojasnil Stanko Kokol, sedanji in sedmi predsednik društva. Podobno misel je zapisal tudi v jubilejnem zborniku: "Starodobna vozila niso samo stroji iz železa, kroma in lesa. Vsako vozilo nosi svojo zgodbo. Zgodbo časa, ljudi in rok, ki so ga ustvarjale, vozile in skrbno ohranjale." Poslanstvo kluba zato, poudarjajo, ni zgolj zbiranje vozil, temveč "ohranjanje spominov, tradicije in tehničnega razvoja".
Da pri starodobništvu ne gre zgolj za občudovanje bleščečega kroma in avtomobilov iz nekih drugih časov, je ob jubileju poudaril Igor Jurišič, mariborski mestni svetnik in član Veteran kluba Maribor. Ko govorimo o kulturi in kulturni dediščini, je po njegovem tehnična kulturna dediščina prepogosto spregledana. "Ko govorimo o kulturi in kulturni dediščini, pogosto pozabimo na tehnično kulturno dediščino, ki je bila pravzaprav pogoj za razvoj skoraj vse druge kulture," je izpostavil. To po njegovih besedah še posebej velja za Maribor. "Ne samo v Sloveniji, predvsem Maribor je zrasel na temeljih tehnične kulturne dediščine, na vozilih, transportu, industriji."
Slovenija ima, je poudaril, celo vrsto tehničnih dosežkov svetovnega pomena, o katerih se premalo govori. Med drugim je omenil gramofon, malo letalo, izpušni sistem in ladijski vijak. Prav društva, kakršno je Veteran klub Maribor, imajo zato pomembno vlogo pri tem, da tehnična zgodovina ne pristane v pozabi ali na odpadu.
Bogat vozni park članov
Vozni park članov Veteran kluba Maribor je bogat in raznolik, v njem pa so avtomobili, motocikli in celo avtodomi iz različnih obdobij avtomobilske zgodovine. Le nekaj primerkov iz klubskega voznega parka razkrije, kako širok je njegov razpon: od Fiata Balille iz leta 1934 in Nortona CJ iz leta 1939 do Mercedesov 170 SD iz let 1953 in 1954, Forda Taunusa 12M iz leta 1966, Fiata 850 Sport Coupe iz leta 1969 in Citroëna SM iz leta 1971. Med njimi so tudi domači IMV 1600 SB iz leta 1972, Austin Mini iz leta 1977, Alfa Romeo Spider iz leta 1993 in precej mlajša Alfa Romeo 166 iz leta 2002.
Posebno zanimiv je tudi Mini 1000E iz leta 1986, medtem ko vozni park dokazuje, da starodobništvo nikakor ni omejeno zgolj na avtomobile: med članskimi vozili je denimo Norton CJ iz leta 1939, pa tudi Hymer S 700 iz leta 1972.
Starodobniki kot razglednica mesta
Starodobniki pa niso zanimivi le za njihove lastnike in tehnične navdušence. Monika Hlevnjak iz Zavoda za turizem Maribor je poudarila, da je Veteran klub Maribor pomemben partner mesta tudi na področju turizma. "Rally je promocija mesta in destinacije. Starodobniki so privlačna razglednica mesta," je dejala. Kolona avtomobilov, ki jih na cestah sicer le redko srečamo, pritegne poglede domačinov in obiskovalcev ter s pozitivnim vzdušjem krepi podobo Maribora.
Začelo se je z oglasom v Večeru
Začetki so bili precej bolj skromni. Idejo o klubu je že leta 1985 začel uresničevati Franc Senekovič. Ko pri mariborski občini za samostojno društvo ni dobil zelene luči, je rešitev našel pod okriljem AMD TAM. Aprila 1986 je zamisel predstavil upravnemu odboru društva in ga prepričal, da bi veteranska sekcija pomagala ohranjati tehnično-kulturno dediščino. Z oglasom v Večeru je Senekovič za 18. maj 1986 sklical prvi zbor veteranov. V prostorih AMD TAM na Teznem se jih je zbralo sedem. Že do ustanovne skupščine 29. junija istega leta je število naraslo na 23. Z velikimi črkami so se v zgodovino kluba vpisali kot njegovi ustanovitelji.
Tudi ustanovitev ni minila brez improvizacije. Prvi predsednik Damjan Kordigel je iz lastnega žepa plačal zapitek za udeležence ustanovne skupščine. Račun je znašal približno takratno povprečno plačo. Edini sponzor ustanovnega dogodka je bil Dinos, preostale stroške pa sta poravnala Senekovič in Kordigel.
O pomenu mariborskega kluba v širšem slovenskem starodobniškem prostoru je spregovoril tudi predsednik Zveze slovenskih društev ljubiteljev starodobnih vozil dr. Leon Vrtovec. Zveza danes združuje 53 društev in približno 4500 članov. Veteran klub Maribor je bil tudi med društvi, ki so sodelovala pri njenem nastanku, danes pa velja za enega večjih in dejavnejših slovenskih klubov.
Zgodovina, ki se prenaša iz roda v rod
Da starodobništvo ni nujno konjiček ene generacije, kaže tudi zgodba družine Vauhnik. Pokojni Jože Vauhnik je bil eden prvih stebrov društva in v devetdesetih letih tudi njegov predsednik. Ljubezen do starih avtomobilov in motorjev je prenesel na sina Tomaža, nato še na vnuka Vita. Povezuje jih tudi Fiat Balilla 508 iz leta 1934, eden najstarejših avtomobilov v voznem parku članov društva. Avtomobil je tako postal več kot tehnični predmet – je vez med tremi generacijami.
Prav takšne zgodbe najbolje pojasnjujejo, zakaj člani vztrajajo, da starodobniki niso samo stroji iz železa, kroma in lesa. Vsako vozilo nosi zgodbo časa, ljudi, ki so ga izdelovali, vozili, popravljali in ohranjali.
Štirideset let tudi med platnicami
Pomemben del jubileja je zbornik ob 40-letnici Veteran kluba Maribor, ki ga je uredil nekdanji Večerov novinar Vlado Pavec. V njem so zbrali zgodovino kluba, njegove ustanovitelje, predsednike, pomembnejše dogodke in osebne zgodbe članov ter tako zapisali spomine, ki bi sicer z leti lahko zbledeli.
Klub je v štirih desetletjih vodilo sedem predsednikov: prvi je bil Damjan Kordigel, sledili so Franc Senekovič, Luka Klemenčič, Jože Vauhnik, Ivo Puž in Stanislav Gorjup, od leta 2005 pa ga vodi Stanko Kokol.
Pred klubom so že novi načrti. Želijo si lastnega prostora, ki ne bi bil le garaža ali zbirališče članov, temveč prostor za muzej, delavnice in druženje ter prenos znanja na mlajše generacije.
Kajti avtomobil lahko preživi desetletja le, če ga nekdo vzdržuje. Enako velja za tehnično dediščino. Če znanje o njej ne prehaja na mlajše, tudi najlepše obnovljen starodobnik nekoč postane samo še star avto.
